Kazalo
71 odnosi: Ahajska kneževina, Anadolu Hisarı, Anatolija, Andronik III. Paleolog, Antična Šparta, Atene, Atenska vojvodina, İznik, Žalostinka, Črno morje, Bajazid I., Balkanski vojni, Beneška republika, Bizantinsko cesarstvo, Bombarda, Bospor, Brașov, Firence, Florentinski koncil, Genovska republika, Grčija, Grščina, Gruzija, Heksamilion, Italija, Ivan V. Paleolog, Ivan VI. Kantakuzen, Ivan VIII. Paleolog, Janičar, Kanonizacija, Konstantinopel, Konstantinopelsko obzidje, Korintska ožina, Korintski zaliv, Kralj Matjaž, Legenda, Manuel II. Paleolog, Mehmed II. Osvajalec, Mihael IX. Paleolog, Mihael VIII. Paleolog, Mistra, Morejski despotat, Murat II., Navplij, Odrin, Orban, Osmansko cesarstvo, Paleologi, Patras, Peloponez, ... Razširi indeks (21 več) »
Ahajska kneževina
Ahajska ali Morejska kneževina (grško: Πριγκιπάτον Αχαϊας) je bile ena od držav, ki so nastale po padcu Konstantinopla in razpadu Bizantinskega cesarstva po četrti križarski vojni.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Ahajska kneževina
Anadolu Hisarı
Anadolu Hisarı (slovensko Anatolska trdnjava), zana tudi kot Güzelce Hisarı (slovensko Lepa trdnjava) je srednjeveška trdnjava na azijski obali Bosporske ožine v Istanbulu, Turčija.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Anadolu Hisarı
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Anatolija
Andronik III. Paleolog
Andronik III.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Andronik III. Paleolog
Antična Šparta
Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Antična Šparta
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Atene
Atenska vojvodina
Atenska vojvodina (grško Δουκάτον Αθηνών, francosko Duché d'Athènes) je bila ena od križarskih držav, ki so jo ustanovili v Grčiji po propadu Bizantinskega cesarstva v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Atenska vojvodina
İznik
İznik (Nikaia) je mesto in upravno okrožje v Turčiji.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in İznik
Žalostinka
Žalostinka ali elegija je v današnjem pomenu pesem otožne, žalostne vsebine.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Žalostinka
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Črno morje
Bajazid I.
Bajazid I. (turško: بايزيد الأول, Beyazıt) z nadimkom Yıldırım - "Bliskoviti", sultan Osmanskega cesarstva (1389-1403), * 1354, † 8. marec 1403, Akşehir, Turčija.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Bajazid I.
Balkanski vojni
Balkanski vojni sta bili dve vojni na Balkanu v letih 1912 in 1913, v katerih je Balkanska liga (Srbija, Črna gora, Grčija in Bolgarija) v vojni z Osmanskim cesarstvom najprej osvojila Makedonijo in večino Trakije, potem pa so se spopadli med seboj zaradi delitve osvojenega teritorija.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Balkanski vojni
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Beneška republika
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Bizantinsko cesarstvo
Bombarda
Dardanelski top Bombarda (iz latinskega bombus – grmenje, bučanje in ardere - goreti), srednjeveški top ali možnar velikega kalibra s sprednjim ponjenjem, ki se je uporabljal predvsem med obleganji za streljanje kamnitih krogel.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Bombarda
Bospor
Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Bospor
Brașov
Brașov je mesto v Romuniji in upravno središče okrožja Brașov.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Brașov
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Firence
Florentinski koncil
Florentinski koncil, tudi koncil v Baslu, Ferrari in Firencah, je potekal v letih 1431-1445. Sklical ga je papež Martin V. v Baslu; po njegovi smrti ga je papež papež Evgen IV. leta 1438 prestavil v Ferraro, nazadnje pa je bil zaradi kuge leto kasneje prenesen v Firence. Trajal je vse do turške zasedbe Konstantinopla leta 1453.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Florentinski koncil
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Genovska republika
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Grčija
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Grščina
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Gruzija
Heksamilion
Zid Heksamilion (grško, ’Examílion teíchos, slovensko Šestmiljni zid) je bil obrambni zid, zgrajen preko Korintske ožine, da bi branil kopensko pot z grške celine na polotok Peloponez.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Heksamilion
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Italija
Ivan V. Paleolog
Ivan V. Paleolog (grško, Iōannēs V Palaiologos) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal v letih 1341-1376 in 1379-1391, * 18. junij 1332, Didimotika, Bizantinsko cesarstvo, † 16. februar 1391, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Ivan V. Paleolog
Ivan VI. Kantakuzen
Ivan VI.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Ivan VI. Kantakuzen
Ivan VIII. Paleolog
Ivan VIII.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Ivan VIII. Paleolog
Janičar
Janičarski oficirjiJaničarji (turško: يڭيچرى, yeniçeri, sestavljenka iz besed yeni (nov) in çeri (vojak)) so bile elitne pehotne enote dvorne in telesne straže osmanskih sultanov.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Janičar
Kanonizacija
Kanonizacija ali proglasitev za svetnika je dejanje, s katerim neka oseba postane svetnik rimokatoliške cerkve.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Kanonizacija
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Konstantinopel
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Konstantinopelsko obzidje
Korintska ožina
Korintska ožina je ozek pas zemljišča, ki povezuje polotok Peloponez s preostalo celinsko Grčijo v bližini mesta Korint.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Korintska ožina
Korintski zaliv
Korintski zaliv (grško Κορινθιακός Kόλπος, Korinthiakόs Kόlpos) je globoka zajeda v Jonskem morju, ki ločuje Peloponez od zahodne celinske Grčije.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Korintski zaliv
Kralj Matjaž
Matija Korvin, risba iz knjige ''Chronica Hungarorum'' Kralj Matjaž (tudi Matiaš) je osrednji junak ljudskih pripovedk z zgodovinskim ozadjem, ki so jih po ustnem izročilu zapisali najrazličnejši zbiratelji, čeprav z zgodovinsko netočnim poimenovanjem z imenom Matjaž.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Kralj Matjaž
Legenda
Legenda (kar se mora brati) se je v starorimski cerkvi imenovala knjiga, iz katere so brali odlomke iz življenja mučencev in svetnikov.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Legenda
Manuel II. Paleolog
Manuel II.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Manuel II. Paleolog
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Mehmed II. Osvajalec
Mihael IX. Paleolog
Mihael IX.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Mihael IX. Paleolog
Mihael VIII. Paleolog
Mihael VIII.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Mihael VIII. Paleolog
Mistra
Mistra (grško Μυστράς, Μυζηθράς, Mizithra v Kroniki Moreje) je utrjeno mesto in nekdanja občina v Lakoniji na Peloponezu v Grčiji.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Mistra
Morejski despotat
Morejski despotat (grško, Despotáton toú Moréos) ali Mistrski despotat (grško, Despotáton toú Mystrá) je bila od sredine 14.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Morejski despotat
Murat II.
Murat II. (osmansko turško مراد ثاني - Murâd-ı sânî, turško İkinci Murat), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1421 do 1451, razen od leta 1444 do 1446, * junij 1404, Amasya, severna Anatolija, † 3. februarja 1451, Edirne, Osmansko cesarstvo.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Murat II.
Navplij
Navplij (moderna grščina: Ναύπλιο, Nauplio) je pristaniško mesto na Peloponezu v Grčiji na ravnici in pobočjih ob severnem delu Argolidskega zaliva.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Navplij
Odrin
Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Odrin
Orban
Orban ali Urban, inženir iz Brașova, Vlaška, Ogrsko kraljestvo, po poreklu Vlah ali Dačan, ki je ulil izjemno velike topove za osmansko obleganje Konstantinopla leta 1453, * ni znano, † 1453.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Orban
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Osmansko cesarstvo
Paleologi
Paleologi (grško, Paleológos, mn., Paleológoi) so bili bizantinska grška rodbina,Vasiliev, Aleksandr A. (1964).
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Paleologi
Patras
Patras (v dimotiki moderni grščini: Πάτρα, izg. Pátra, v klasični grščini: Πάτραι, izg. Pátrai, Latinsko: Patrae), je tretje največje grško urbano središče in glavno mesto prefekture Ahaja.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Patras
Peloponez
Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Peloponez
Pravoslavne Cerkve
Oznaka Pravoslavne Cerkve običajno pomeni skupino 15 avtokefalnih krščanskih Cerkva, ki jih druži enak verski nauk - (vzhodno) pravoslavje.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Pravoslavne Cerkve
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Rimsko cesarstvo
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Rimskokatoliška cerkev
Rumeli Hisarı
Rumeli Hisarı.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Rumeli Hisarı
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Ruski imperij
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Seznam bizantinskih cesarjev
Silivri
Silivri je okrožje in mesto na obali Marmarskega morja v turški provinci Istanbul.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Silivri
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Srbščina
Svetnik
Svetniški zavetniki Evrope: sv. Benedikt Nursijski, sv. Ciril in Metod, sv. Brigita Švedska, sv. Katarina Sienska, sv. Edith Stein Svetnik (ženska oblika svetnica) je oseba, ki jo je Rimskokatoliška cerkev, razglasila za svetnika zaradi izrednih vrlin in svetosti.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Svetnik
Tebe, Grčija
Tebe (/ θiːbz /; stara grščina: Θῆβαι, Thēbai, grški izgovor:; moderna grščina: Θήβα, Thíva) so mesto v Beociji v osrednji Grčiji.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Tebe, Grčija
Top
Top je artilerijsko orožje različnih kalibrov za boj proti utrjenim položajem ali pomorskim ciljem.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Top
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Trakija
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Transilvanija
Trapezundsko cesarstvo
Trapezundsko cesarstvo (grško Βασίλειον τής Τραπεζούντας, Basileion tis Trapezountas, turško Trabzon İmparatorluğu) je bila nasledstvena država Bizantinskega cesarstva, ki so jo ustanovili Grki na južni obali Črnega morja po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Trapezundsko cesarstvo
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Vazal
Zahodno Rimsko cesarstvo
Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Zahodno Rimsko cesarstvo
Zlati rog
Pogled na Zlati rog in stari del Carigrada; v ospredju sta mestni četrti Galata in Beyoğlu, v ozadju pa Marmarsko morje in Princesini otoki Zlati rog (grško: Χρυσοκερας – Zlati rog, turško: Haliç (iz arabskega الخليج - zaliv) ali Altin Boynuz - Zlati rog), ozek zaliv na evropski strani vhoda v Bosporski preliv, ki deli stari in novi del Carigrada.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in Zlati rog
1405
1405 (MCDV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in 1405
1453
1453 (MCDLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in 1453
29. maj
29.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in 29. maj
8. februar
8.
Poglej Konstantin XI. Paleolog in 8. februar