Kazalo
84 odnosi: Angleščina, Anglikanska cerkev, Armenci, Avgust, Basel, Bogoslužje, Bologna, Cantate Domino, Carigrad, Ciper, Drugi lyonski koncil, Ekumenski koncil, Ekumensko gibanje, Evropa, Extra Ecclesiam nulla salus, Ferrara, Firenška stolnica, Firence, Frequens, Grčija, Grki, Herezija, Humanizem, Irak, Italija, Ivan VIII. Paleolog, Jakobiti, Jan Hus, John Wycliffe, Kaldeja, Kardinal, Katoliške cerkve vzhodnega obreda, Konciliarizem, Konstanški koncil, Konstantinopel, Kopti, Krščanstvo, Križarske vojne, Kuga, Laetentur caeli, Luteranstvo, Maroniti, Mezopotamija, Motuproprij, Nikolaj Kuzanski, Opat, Papeška bula, Papež, Papež Evgen IV., Papež Martin V., ... Razširi indeks (34 več) »
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Florentinski koncil in Angleščina
Anglikanska cerkev
Anglikánska Cérkev je naziv za skupnost protestantskih krščanskih Cerkva povezanih z Angleško Cerkvijo.
Poglej Florentinski koncil in Anglikanska cerkev
Armenci
Armenci so narod oz.
Poglej Florentinski koncil in Armenci
Avgust
Avgust ali veliki srpan je osmi mesec gregorijanskega koledarja.
Poglej Florentinski koncil in Avgust
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela.
Poglej Florentinski koncil in Basel
Bogoslužje
Bogoslužje, tudi Služba božja, je glavno bogočastno dejanje monoteističnih religij ali veroizpovedi.
Poglej Florentinski koncil in Bogoslužje
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Poglej Florentinski koncil in Bologna
Cantate Domino
Cantate Domino) je papeška bula, ki jo je izdal Evgen IV. 4. februarja 1441 na Florentinskem koncilu kot Odlok za etiopske Kopte. V njej izraža veselje nad zedinjenjem več bližnjevzhodnih krščanskih Cerkva in Armencev. V njej so naštete točke obvezne veroizpovedi kakor tudi prepričanje, da “Extra Ecclesiam nulla salus”, po čemer bula buri duhove tudi danes.
Poglej Florentinski koncil in Cantate Domino
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Florentinski koncil in Carigrad
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Florentinski koncil in Ciper
Drugi lyonski koncil
Drugi lyonski koncil oziroma vesoljni cerkveni zbor je potekal od 7. maja - 17. julija 1274 v lyonski stolnici Svetega Janeza Krstnika kot štirinajsti ekumenski koncil.
Poglej Florentinski koncil in Drugi lyonski koncil
Ekumenski koncil
Ekumenski koncil (tudi vesoljni cerkveni zbor) je sestanek krščanskih škofov celotne Cerkve, namenjen razpravi o problemih, ki zadevajo Cerkev v celoti.
Poglej Florentinski koncil in Ekumenski koncil
Ekumensko gibanje
Ekuménsko gíbanje ali ekumenízem je gibanje za enotnost vseh kristjanov.
Poglej Florentinski koncil in Ekumensko gibanje
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Florentinski koncil in Evropa
Extra Ecclesiam nulla salus
"Extra Ecclesiam nulla salus" pomeni, da "Zunaj Cerkve ni zveličanja".
Poglej Florentinski koncil in Extra Ecclesiam nulla salus
Ferrara
Ferrara (emilijsko Frara) je mesto in občina v deželi Emiliji - Romanji v severni Italiji in glavno mesto pokrajine Ferrara 50 km severovzhodno od Bologne ob kanalu Volano, ki je krak glavnega toka reke Pad 5 km severno od mesta.
Poglej Florentinski koncil in Ferrara
Firenška stolnica
Firenška stolnica, italijansko Cattedrale di Santa Maria del Fiore, tudi Duomo di Firenze je stolnica in mala bazilika v Firencah v Italiji.
Poglej Florentinski koncil in Firenška stolnica
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Florentinski koncil in Firence
Frequens
Frequens je koncilski odlok, ki ga je izdal na svoji 39.
Poglej Florentinski koncil in Frequens
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Florentinski koncil in Grčija
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Florentinski koncil in Grki
Herezija
Herezíja je izraz za krivoverstvo, krivo vero.
Poglej Florentinski koncil in Herezija
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Poglej Florentinski koncil in Humanizem
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Poglej Florentinski koncil in Irak
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Florentinski koncil in Italija
Ivan VIII. Paleolog
Ivan VIII.
Poglej Florentinski koncil in Ivan VIII. Paleolog
Jakobiti
Jakobiti je naziv za več skupin oseb.
Poglej Florentinski koncil in Jakobiti
Jan Hus
Mojster Jan Hus, češki verski reformator, teolog in pridigar, * 1369, Husinec, Češka, † 6. julij 1415, Konstanca, Nemčija.
Poglej Florentinski koncil in Jan Hus
John Wycliffe
John Wycliffe (tudi Wyclif, Wycliff ali Wickliffe), angleški teolog in biblicist, * 1331, Ipreswell (današnji Hipswell), † 31. december 1384, Lutterworth.
Poglej Florentinski koncil in John Wycliffe
Kaldeja
Kaldeja je bila starogrška označba pokrajine v Babiloniji.
Poglej Florentinski koncil in Kaldeja
Kardinal
Grbovno okrasje kardinala škofa rdeče barve Kardinal je visoki cerkveni dostojanstvenik znotraj Rimokatoliške cerkve.
Poglej Florentinski koncil in Kardinal
Katoliške cerkve vzhodnega obreda
cerkve sv. Cirila in Metoda v Metliki: začetnice Jezusa Kristusa in grški glagol NIKA, ki pomeni »je zmagoslaven« in predstavlja Gospoda Katoliške cerkve vzhodnega obreda (tudi uniatske cerkve, vzhodna liturgija, liturgija vzhodnega obreda ali grkokatoliške cerkve) je oznaka za skupino katoliških Cerkva, ki priznavajo katoliški nauk in vrhovno oblast papeža in so v polnem občestvu z Rimskokatoliško cerkvijo, vendar uporabljajajo vzhodno liturgijo.
Poglej Florentinski koncil in Katoliške cerkve vzhodnega obreda
Konciliarizem
Konciliarizem (tudi koncilsko gibanje, zborništvo oziroma zborovalstvo) je teološka smer v katoliški Cerkvi, ki zagovarja mnenje, da imajo koncilski odloki v določenih okoliščinah večjo veljava od papeževe in se jim torej mora ukloniti tudi on.
Poglej Florentinski koncil in Konciliarizem
Konstanški koncil
Konstanški koncil ali Koncil v Konstanci oziroma Konstanški vesoljni cerkveni zbor je potekal od 5. novembra 1414 - 22. aprila 1418 v nemškem mestu Konstanci ob Bodenskem jezeru kot šestnajsti ekumenski koncil.
Poglej Florentinski koncil in Konstanški koncil
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Florentinski koncil in Konstantinopel
Kopti
Kopti so etnično-verska skupina v Egiptu in največja krščanska ločina v državi.
Poglej Florentinski koncil in Kopti
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Florentinski koncil in Krščanstvo
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Poglej Florentinski koncil in Križarske vojne
Kuga
Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.
Poglej Florentinski koncil in Kuga
Laetentur caeli
Lætentur cæli (tudi: Lætentur cœli oziroma Laetentur caeli)) je papeška bula, ki jo je izdal Evgen IV. 6. julija 1439 na Florentinskem koncilu. V njej izraža veselje nad odpravo vzhodnega razkola in zedinjenje carigrajskega pravoslavja z Rimsko Cerkvijo.
Poglej Florentinski koncil in Laetentur caeli
Luteranstvo
Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.
Poglej Florentinski koncil in Luteranstvo
Maroniti
Maroniti (sirsko ܡܪܘܢܝܶܐ (marunôje), arabsko مارونية mâruniyya) so krščanska verska ločina z Bližnjega vzhoda.
Poglej Florentinski koncil in Maroniti
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Florentinski koncil in Mezopotamija
Motuproprij
Motuproprij (motu proprio - slovensko: po svojem nagibu, iz svojega lastnega nagiba) je papeška listina (lako tudi kraljeva), ki jo je objavil na svojo lastno pobudo oziroma iz svojega lastnega nagiba.
Poglej Florentinski koncil in Motuproprij
Nikolaj Kuzanski
Nikolaj Kuzanski ali Nikolaj iz Kuze (latinsko Nicolaus Cusanus), pravo ime Nikolaus Chrifftz (Krebs, Chrypffs), nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak, * 1401, Kues (slovensko Kuza, (Kuös, Küs)) ob Mozeli blizu Trierja, Porenje, Nemčija, † 11.
Poglej Florentinski koncil in Nikolaj Kuzanski
Opat
Opat je samostanski predstojnik, ki skrbi za delovanje samostana in menihov.
Poglej Florentinski koncil in Opat
Papeška bula
Urbana VIII. Papeška bula je poseben dokument, ki ga izda papež.
Poglej Florentinski koncil in Papeška bula
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Florentinski koncil in Papež
Papež Evgen IV.
Papež Evgen IV., rojen kot Gabriele Condulmer, je bil italijanski katoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1383 Benetke (Beneška republika; † 23. februar 1447, Rim (Papeška država).
Poglej Florentinski koncil in Papež Evgen IV.
Papež Martin V.
Papež Martin V., rojen kot Ottone Colonna (tudi Oddone, Oton), je bil italijanski katoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1368, Genazzano (Lacij, Papeška država, † 20. februar 1431 Rim (Papeška država danes: Italija).
Poglej Florentinski koncil in Papež Martin V.
Papež Nikolaj V.
Papež Nikolaj V. (rojen kot Tommaso Parentucelli), italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in papež, * 15. november 1397, Sarzana, † 24. marec 1455, Rim.
Poglej Florentinski koncil in Papež Nikolaj V.
Patriarh
Patriarh (grško.
Poglej Florentinski koncil in Patriarh
Pavia
Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.
Poglej Florentinski koncil in Pavia
Peti lateranski koncil
Peti lateranski koncil je potekal v letih 1512-1517.
Poglej Florentinski koncil in Peti lateranski koncil
Protipapež
Protipapež je naziv za cerkvenega dostojantvenika, ki si je prilastil naziv in funkcijo papeža, oziroma se je dal na to mesto izvoliti.
Poglej Florentinski koncil in Protipapež
Protipapež Feliks V.
Feliks V., rojen kot Amadej VIII.
Poglej Florentinski koncil in Protipapež Feliks V.
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Florentinski koncil in Renesansa
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Florentinski koncil in Rim
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Florentinski koncil in Rimskokatoliška cerkev
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Florentinski koncil in Seznam bizantinskih cesarjev
Seznam papežev
Južni Koreji Svetega sedeža Seznam papežev Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Florentinski koncil in Seznam papežev
Seznam protipapežev
Seznam protipapežev Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Florentinski koncil in Seznam protipapežev
Seznam vladarjev
To je krovni seznam seznamov vladarjev.
Poglej Florentinski koncil in Seznam vladarjev
Siena
Siena (latinsko: Sena Iulia) je mesto v italijanski deželi Toskani.
Poglej Florentinski koncil in Siena
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Florentinski koncil in Sigismund Luksemburški
Starokatoliška cerkev
Izraz Staro-Katoliška Cerkev označuje krščansko Cerkev, ki izhaja iz rimsko-katoliškega izročila, vendar pa ni polno povezana z Rimskokatoliško cerkvijo, Najbolj znane in najbolj številčne so Starokatoliške cerkve v Nemčiji, Avstriji in Švici.
Poglej Florentinski koncil in Starokatoliška cerkev
Sveto rešnje telo in kri
Svéto réšnje teló in krí (tudi (pre)svéto réšnje teló ali krajše télovo) je katoliški praznik, posvečen češčenju najsvetejšega – evharistije.
Poglej Florentinski koncil in Sveto rešnje telo in kri
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Florentinski koncil in Turki
Unija
Unija na splošno pomeni zveza ali združenje.
Poglej Florentinski koncil in Unija
Unije
Vas Unije, pogled proti morju Unije je hrvaški otok v Primorsko-goranski županiji.
Poglej Florentinski koncil in Unije
Velika shizma
Vélika shízma ali vzhódni razkòl označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del.
Poglej Florentinski koncil in Velika shizma
Vice
Vice (Les Très Riches Heures du duc de Berry, Folio 113v) Více pomenijo za vernike Rimskokatoliške Cerkve stopnjo priprave duše na vstop v nebesa.
Poglej Florentinski koncil in Vice
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Florentinski koncil in Vzhodna pravoslavna cerkev
Zahodni razkol
Zahodni razkol je obdobje v zgodovini katoliške Cerkve, v katerem sta se za papeški naslov potegovala dva ali celo trije papeži, ki so imeli v več deželah tudi svoje pripadnike in je trajal od 1378 do 1417.
Poglej Florentinski koncil in Zahodni razkol
1431
1431 (MCDXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Florentinski koncil in 1431
1437
1437 (MCDXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Florentinski koncil in 1437
1438
1438 (MCDXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Florentinski koncil in 1438
1439
1439 (MCDXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Florentinski koncil in 1439
1443
1443 (MCDXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Florentinski koncil in 1443
1445
1445 (MCDXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Florentinski koncil in 1445
16. januar
16.
Poglej Florentinski koncil in 16. januar
18. september
18.
Poglej Florentinski koncil in 18. september
24. februar
24.
Poglej Florentinski koncil in 24. februar
7. marec
7.
Poglej Florentinski koncil in 7. marec
Prav tako znan kot Firenški koncil, Koncil v Baslu, Ferrari in Firencah, Koncil v Firencah.