Odpri v Google MapsKazalo
107 odnosi: Apenini, Archiginnasio, Bologna, Baltimore, Bazilika San Petronio, Bologna, Bazilika sv. Štefana, Bologna, Bazilika svetega Dominika, Bologna, Benito Mussolini, Bentivogliov oltar, Boji, Bologna (pokrajina), Bolonjska omaka, Bolonjska stolnica, Cesare Borgia, Cisalpinska republika, Cispadanska republika, Cremona, Dante Alighieri, Domenichino, Druga svetovna vojna, Dunajski kongres, Dva stolpa, Bologna, Emilija - Romanja, Etruščani, Francesco Petrarca, Francoska prva republika, Friderik I. Barbarossa, Friderik II. Hohenstaufen, Galci, Galileo Galilei, Gil Álvarez Carrillo de Albornoz, Giovanni Boccaccio, Glosator, Gospodov vnebohod, Goti, Guercino, Harkov, Henrik V. Nemški, Ikona, Italija, Italijanska republika (Napoleonova), Italijanske dežele, Italijansko odporniško gibanje, Izida, Kapitulacija Kraljevine Italije, Kardinal, Karel V. Habsburški, Karel Veliki, Karolinško cesarstvo, Köppnova podnebna klasifikacija, Kelti, ... Razširi indeks (57 več) »
- 530. leta pr. n. št.
- Metropolitansko mesto Bologna - občine
- Papeška država
Apenini
Apenini (grško: Ἀπέννινα ὄρη; latinsko: Appenninus ali Apenninus Mons-edninska oblika, ki se uporablja v množini) so gorska veriga, ki poteka vzdolž Apeninskega polotoka v Italiji, v dolžini 1200 km.
Poglej Bologna in Apenini
Archiginnasio, Bologna
Archiginnasio je ena najpomembnejših stavb v mestu Bologna; nekoč je bila glavna stavba Univerze v Bologni, trenutno pa sta v njej mestna knjižnica Archiginnasio in anatomsko gledališče.
Poglej Bologna in Archiginnasio, Bologna
Baltimore
Baltimore je samostojno pristaniško mesto, ki leži v zvezni državi Maryland na vzhodni obali ZDA.
Poglej Bologna in Baltimore
Bazilika San Petronio, Bologna
Bazilika San Petronio je manjša bazilika in cerkev nadškofije Bologna v Bologni, Emilija – Romanja, severna Italija.
Poglej Bologna in Bazilika San Petronio, Bologna
Bazilika sv. Štefana, Bologna
Bazilika svetega Štefana (italijansko Basilica di Santo Stefano) obsega kompleks verskih stavb v mestu Bologna v Italiji.
Poglej Bologna in Bazilika sv. Štefana, Bologna
Bazilika svetega Dominika, Bologna
Bazilika sv.
Poglej Bologna in Bazilika svetega Dominika, Bologna
Benito Mussolini
Benito Amilcare Andrea Mussolini, italijanski fašistični diktator, * 29. julij 1883, Dova di Predappio, Emilija - Romanja, Kraljevina Italija, † 28. april 1945, Milano, Italija.
Poglej Bologna in Benito Mussolini
Bentivogliov oltar
Bentivogliov oltar je oltarna slika italijanskega renesančnega slikarja Lorenza Coste starejšega iz avgusta 1488.
Poglej Bologna in Bentivogliov oltar
Boji
thumb Boji (latinsko Boii, grško Βόϊοι) so bili keltsko pleme.
Poglej Bologna in Boji
Bologna (pokrajina)
Pokrajina Bologna (v italijanskem izvirniku Provincia di Bologna, izg. Provinča di Bolonja) je bila ena od devetih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Emilija - Romanja.
Poglej Bologna in Bologna (pokrajina)
Bolonjska omaka
''Tagliatelle al ragù alla bolognese'' Bolonjska omaka (znana v italijanščini kot ragù alla bolognese, izgovorjena, ragù bolognese ali preprosto ragù) je mesna omaka v italijanski kuhinji, značilna za mesto Bologna.
Poglej Bologna in Bolonjska omaka
Bolonjska stolnica
Bolonjska stolnica ali Metropolitanska stolnica sv.
Poglej Bologna in Bolonjska stolnica
Cesare Borgia
Cesare Borgia, znan kot »il Valentino«, italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, nadškof, kardinal in vojskovodja, * 13. september 1475, Subiaco, † 12. marec 1507, Viana.
Poglej Bologna in Cesare Borgia
Cisalpinska republika
Cisalpinska republika (italijansko Repubblica Cisalpina) je bila francoska sestrska republika v sedanji severni Italiji in je obstajala od leta 1797 do 1802.
Poglej Bologna in Cisalpinska republika
Cispadanska republika
Zastava Cispadanske republike Cispadanska republika (italijansko Repubblica Cispadana) je bila kratkotrajna republika v sedanji severni Italiji, osnovana leta 1796 in pod zaščito francoske vojske, ki ji je poveljeval general Napoleon Bonaparte.
Poglej Bologna in Cispadanska republika
Cremona
Cremona (emilijsko Carmona, lombardsko Cremùna) je mesto in občina z okoli 70.000 prebivalci v severni Italiji v deželi Lombardija na levem bregu reke Pad sredi Padske nižine.
Poglej Bologna in Cremona
Dante Alighieri
Dante Alighieri, italijanski pesnik, * maj/junij 1265, Firence, Italija, † 13./14. september 1321, Ravenna, Italija.
Poglej Bologna in Dante Alighieri
Domenichino
Mitološko platno ''Diana na lovu'' sv. Cecilije (eden od prizorov) Domenico Zampieri (znan kot Domenichino), italijanski baročni slikar in arhitekt, * 21. oktober 1581, Bologna, † 6. april 1641, Neapelj Šolal se je pri Annibalu Carracciju.
Poglej Bologna in Domenichino
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Bologna in Druga svetovna vojna
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Poglej Bologna in Dunajski kongres
Dva stolpa, Bologna
Dva stolpa, oba nagnjena, sta simbola Bologne v Italiji in najvidnejša od bolonjskih stolpov.
Poglej Bologna in Dva stolpa, Bologna
Emilija - Romanja
Emilija - Romanja (v italijanskem izvirniku Emilia-Romagna, emilijsko-romanjsko Emégglia-Rumâgna), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in italijanska dežela z običajnim statutom v severovzhodni Italiji.
Poglej Bologna in Emilija - Romanja
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Bologna in Etruščani
Francesco Petrarca
Francesco Petrarca, italijanski pesnik in pisatelj, filozof in teolog * 20. julij 1304, Arezzo, Italija, † 19. julij 1374, Arquà Petrarca, Padova, Italija.
Poglej Bologna in Francesco Petrarca
Francoska prva republika
Francoska prva republika je bila razglašena 21. septembra 1792 kot rezultat francoske revolucije in ukinitve monarhije.
Poglej Bologna in Francoska prva republika
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Bologna in Friderik I. Barbarossa
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Bologna in Friderik II. Hohenstaufen
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Poglej Bologna in Galci
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Poglej Bologna in Galileo Galilei
Gil Álvarez Carrillo de Albornoz
Gil Álvarez Carrillo de Albornoz, španski nadškof, vojskovodja, diplomat in kardinal, * 1310, † 1367.
Poglej Bologna in Gil Álvarez Carrillo de Albornoz
Giovanni Boccaccio
Giovanni Boccaccio, italijanski renesančni pisatelj in pesnik, * 16. junij 1313, Firence ali Certaldo, Italija, † 21. december 1375, Certaldo.
Poglej Bologna in Giovanni Boccaccio
Glosator
Učenjaki pravnih šol 11.
Poglej Bologna in Glosator
Gospodov vnebohod
Gospodov vnebohod je krščanski praznik, ki se praznuje 40 dni po Veliki noči.
Poglej Bologna in Gospodov vnebohod
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Bologna in Goti
Guercino
Giovanni Francesco Barbieri (8. februar 1591 - 22. december 1666), najbolj znan kot Guercino ali Il Guercino, je bil italijanski baročni slikar in risar iz regije Emilija in aktiven v Rimu in Bologni.
Poglej Bologna in Guercino
Harkov
Harkov je mesto na severovzhodu Ukrajine.
Poglej Bologna in Harkov
Henrik V. Nemški
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja.
Poglej Bologna in Henrik V. Nemški
Ikona
Jezus kralj vesoljstva, samostan svete Katarine, Sinaj (6.stoletje) Ikona (grško.
Poglej Bologna in Ikona
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Bologna in Italija
Italijanska republika (Napoleonova)
Italijanska republika (italijansko Repubblica Italiana) je bila francoska sestrska republika, ki je nastala na ozemlju predhodne Cisalpinske republike.
Poglej Bologna in Italijanska republika (Napoleonova)
Italijanske dežele
Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.
Poglej Bologna in Italijanske dežele
Italijansko odporniško gibanje
Italijansko odporniško gibanje je bilo politično in vojaško ilegalno delovanje proti fašizmu, ki se je po kapitulaciji Kraljevine Italije septembra 1943 razvilo vzdolž vsega Apeninskega polotoka.
Poglej Bologna in Italijansko odporniško gibanje
Izida
Izis Izida, tudi Izis, je v staroegipčanski mitologiji boginja mati, boginja plodnosti, začetnica ved, boginja žensk in spretnosti.
Poglej Bologna in Izida
Kapitulacija Kraljevine Italije
Kapitulacija Kraljevine Italije je izraz, s katerim se navadno označuje konec te države; povezuje se ga s podpisom premirja, ki so ga 3.
Poglej Bologna in Kapitulacija Kraljevine Italije
Kardinal
Grbovno okrasje kardinala škofa rdeče barve Kardinal je visoki cerkveni dostojanstvenik znotraj Rimokatoliške cerkve.
Poglej Bologna in Kardinal
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Bologna in Karel V. Habsburški
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Bologna in Karel Veliki
Karolinško cesarstvo
Delitev Karolinškega cesarstva na osnovi Verdunske pogodbe leta 843. Karolinško cesarstvo (francosko Empire carolingien; nemško Karolingisches Reich; italijansko Impero carolingio) je zgodovinsko ime za frankovsko državo in njene države naslednice pod oblastjo dinastije Karolingov v obdobju od leta 800 do 888.
Poglej Bologna in Karolinško cesarstvo
Köppnova podnebna klasifikacija
Svet glede na Köppnovo podnebno klasifikacijo klime. Köppnova podnebna klasifikacija je ena izmed najpogosteje uporabljenih sistemov za klasifikacijo podnebja.
Poglej Bologna in Köppnova podnebna klasifikacija
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Bologna in Kelti
Kenzō Tange
Kenzō Tange, japonski arhitekt in pedagog, * 4. september 1913, Osaka, Japonska, † 22. marec, 2005, Tokio.
Poglej Bologna in Kenzō Tange
Klemens Wenzel von Metternich
Knez Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich-Winneburg zu Beilstein, avstrijski politik in državnik ter eden največjih diplomatov svoje dobe, * 15. maj 1773, Koblenz, † 11. junij 1859, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Bologna in Klemens Wenzel von Metternich
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Poglej Bologna in Kraljevina Italija
La Plata
La Plata je glavno mesto argentinske province Buenos Aires in je prvo popolnoma načrtovano argentinsko mesto.
Poglej Bologna in La Plata
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Bologna in Langobardi
Leipzig
Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.
Poglej Bologna in Leipzig
Liutprand
Liutprand je bil od leta 712 do 744 kralj Langobardov, * okrog 690, † januar 744.
Poglej Bologna in Liutprand
Lorenzo Costa starejši
Lorenzo Costa (1460 – 5. marec 1535) je bil italijanski renesančni slikar.
Poglej Bologna in Lorenzo Costa starejši
Ludvik XII. Francoski
Ludvik XII., francoski kralj iz rodbine Valoijcev, * 27. junij 1462, Blois; † 1. januar 1515 Hôtel du Roi, del Hôtel des Tournelles v Parizu.
Poglej Bologna in Ludvik XII. Francoski
Ludvik-Filip I. Francoski
Ludvik Filip I., francoski kralj od leta 1830 do leta 1848, * 6. oktober 1773, Pariz † 26. avgust 1850, Claremont Ludvik Filip se je rodil 6.
Poglej Bologna in Ludvik-Filip I. Francoski
Madonna di San Luca, Bologna
Svetišče Najblaženejše Device svetega Luke (italijansko Santuario della Madonna di San Luca, v celoti Santuario della Beata Vergine di San Luca), je cerkev tik pred Bologno na Colle della Guardia, delno gozdnatem griču z višino približno 300 m. Do svetišča je mogoče priti iz mesta iz Porta Saragozza, enih od starodavnih vrat Bologne, skozi Portico di San Luca, dolgo skoraj štiri kilometre.
Poglej Bologna in Madonna di San Luca, Bologna
Marco Minghetti
Marco Minghetti, italijanski politik, * 8. november 1818, Bologna, † 10. december 1886, Rim.
Poglej Bologna in Marco Minghetti
Matilda Toskanska
Matilda Toskanska ali Matilda iz Canose, mejna grofica Toskane, * 1046, † 24. julij 1115, Bondeno di Roncore (med Mantovo in Modeno).
Poglej Bologna in Matilda Toskanska
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Bologna in Mesto
Metropolit
Metropolit je škof rimskokatoliške ali pravoslavne Cerkve, ki mu je zaupano vodenje cerkvene pokrajine ali metropolije.
Poglej Bologna in Metropolit
Metropolitanska mesta Italije
Metropolitanska mesta v Italiji (italijansko: città metropolitane d'Italia) so upravne enote Italije, ki delujejo od leta 2015 in so posebna vrsta pokrajine.
Poglej Bologna in Metropolitanska mesta Italije
Metropolitansko mesto Bologna
Metropolitansko mesto Bologna (italijansko Città Metropolitana di Bologna) je metropolitansko mesto v deželi Emilija - Romanja v Italiji.
Poglej Bologna in Metropolitansko mesto Bologna
Modena
Modena (etruščansko Mutna, latinsko Mutina, modensko Mòdna) je mesto in občina na južni strani Padske nižine v pokrajini Modena v deželi Emilija - Romanja v severni Italiji.
Poglej Bologna in Modena
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Bologna in Napoleon Bonaparte
Neptunov vodnjak (Giambologna)
Neptunov vodnjak (italijansko Fontana di Nettuno) je monumentalna fontana, ki stoji na istoimenskem trgu Piazza del Nettuno, ob trgu Piazza Maggiore v Bologni v Italiji.
Poglej Bologna in Neptunov vodnjak (Giambologna)
Obzidje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.
Poglej Bologna in Obzidje
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Poglej Bologna in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Pad
Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.
Poglej Bologna in Pad
Padska nižina
Satelitski posnetek Alp s Padsko nižino na jugu. Najvzhodnejši del je Furlanska nižina (nižavje), ki ni del Padske nižine Padska nižina ali Padska dolina (ali Val Padana) je obsežno nižavje na severu Apeninskega polotoka v Italiji, po katerem teče reka Pad s pritoki.
Poglej Bologna in Padska nižina
Palazzo dei Banchi
Palazzo dei Banchi je palača v renesančnem slogu, na vzhodnem delu trga Piazza Maggiore v središču Bologne, v deželi Emiliji - Romanji, display.
Poglej Bologna in Palazzo dei Banchi
Palazzo Re Enzo
Palazzo Re Enzo je palača na Neptunovem trgu (Piazza del Nettuno), 1 v zgodovinskem središču Bologne v severni Italiji.
Poglej Bologna in Palazzo Re Enzo
Papež Benedikt XIV.
Papež Benedikt XIV. (rojen kot Prospero Lorenzo Lambertini), je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 31. marec 1675, Bologna, † 3. maj 1758 Rim. Papež je bil med letoma 1740 in 1758.
Poglej Bologna in Papež Benedikt XIV.
Papež Evgen IV.
Papež Evgen IV., rojen kot Gabriele Condulmer, je bil italijanski katoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1383 Benetke (Beneška republika; † 23. februar 1447, Rim (Papeška država).
Poglej Bologna in Papež Evgen IV.
Papež Gregor XVI.
Gregor XVI. (rojstno ime Bartolomeo Alberto Maruno Cappellari), redovnik benediktinski kalmaldulenec, kardinal, papež, * 18. september 1765, Belluno, † 1. junij 1846, Rim.
Poglej Bologna in Papež Gregor XVI.
Papež Hadrijan I.
Hadrijan I., je bil papež Rimskokatoliške cerkve; * 700, Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 25. december 795, Rim (Papeška država; Frankovsko kraljestvo).
Poglej Bologna in Papež Hadrijan I.
Papež Julij II.
Papež Julij II. (rojen kot Giuliano della Rovere z vzdevkom Il Terribile - Strašni), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 5. december 1443, Albissola, (Genovska republika danes Italija); † 21. februar 1513, Rim (Papeška država, danes Italija oziroma Vatikan).
Poglej Bologna in Papež Julij II.
Poboj v Bologni
Zahodna hala postaje ob prihodu prvih reševalcev. Poboj v Bologni je bil bombni atentat, ki se je izvršil dne 2.
Poglej Bologna in Poboj v Bologni
Portik
Portik zapira trg Santo Stefano, Bologna Pórtik (latinsko: porticus) je v arhitekturi pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo.
Poglej Bologna in Portik
Portiki Bologne
Portiki v Bologni so pomembna kulturna in arhitekturna dediščina Bologne v Italiji in skupaj s številnimi stolpi predstavljajo simbol mesta.
Poglej Bologna in Portiki Bologne
Pršut
Pršút je na vetru sušeno svinjsko, redkeje goveje stegno.
Poglej Bologna in Pršut
Prijepolje
Prijepolje (izvirno) je mesto z okoli 13.000 prebivalci na robu jugozahodne Srbije.
Poglej Bologna in Prijepolje
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Bologna in Prva svetovna vojna
Ragù
''Tagliatelle al ragù alla bolognese'' V italijanski kuhinji je ragù (italijansko) mesna omaka, ki se običajno postreže s testeninami.
Poglej Bologna in Ragù
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Bologna in Rimsko cesarstvo
Rimsko pravo
Digestae.''Gothofredus'', 1583 Rimsko pravo v historičnem pomenu pomeni pravo rimske družbe, ki se je v tisočletnem trajanju rimske države spreminjalo kot živ organizem.
Poglej Bologna in Rimsko pravo
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Bologna in Romanska arhitektura
San Giacomo Maggiore, Bologna
Bazilika San Giacomo Maggiore je zgodovinska rimskokatoliška cerkev v Bologni, deželi Emilija - Romanja, Italija, ki služi samostanu avguštinskih bratov.
Poglej Bologna in San Giacomo Maggiore, Bologna
Sinjorija
Sinjorija je oblika srednjeveške države, ki se je v 13.
Poglej Bologna in Sinjorija
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Bologna in Solun
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Poglej Bologna in Staufovci
Stolp
Stolp (narečno turn) je visoka zgradba, znatno višja, kot je široka, pogosto pomemben center.
Poglej Bologna in Stolp
Sveti Luka
Luka Evangelist je svetnik, ki je po stari krščanski tradiciji napisal dve pomembni novozavezni knjigi: Evangelij po Luku in Apostolska dela.
Poglej Bologna in Sveti Luka
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Bologna in Sveto rimsko cesarstvo
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Poglej Bologna in Toulouse
Tuzla
Tuzla je z okoli 75.000 prebivalci tretje največje mesto v Bosni in Hercegovini in sedež istoimenske občine in Tuzelskega kantona ter Univerze v Tuzli.
Poglej Bologna in Tuzla
Univerza Johnsa Hopkinsa
Univerza Johnsa Hopkinsa je zasebna raziskovalna univerza s sedežem v mestu Baltimore, Maryland, Združene države Amerike.
Poglej Bologna in Univerza Johnsa Hopkinsa
Univerza v Bologni
Univerza v Bologni, uradno Alma Mater Studiorum - Università di Bologna, je po raznih virih najstarejša univerza v Evropi.
Poglej Bologna in Univerza v Bologni
Valencija
Valencija (/ vəlɛnsiə /, špansko Valencia, katalonsko València) je glavno mesto skupnosti Valencija in tretje največje mesto v Španiji za Madridom in Barcelono, z okoli 800.000 prebivalcev.
Poglej Bologna in Valencija
Villanovska kultura
Villanovska kultura je bila najzgodnejša železnodobna kultura srednje in severne Italije, ki je nenadoma sledila bronastdobni kulturi Terramare in v 7.
Poglej Bologna in Villanovska kultura
Vsi sveti
Vsi sveti (uradno latinsko ime je: Sollemnitas Omnium Sanctorum) je krščanski praznik, ki se v spomin na zveličane člane Cerkve v nebesih obhaja 1. novembra.
Poglej Bologna in Vsi sveti
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Bologna in Zagreb
Zahodno Rimsko cesarstvo
Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.
Poglej Bologna in Zahodno Rimsko cesarstvo