Odpri v Google MapsKazalo
88 odnosi: Agilulf, Amati (družina), Amilcare Ponchielli, Andrea Amati, Ansambel, Antonio Stradivari, Španska nasledstvena vojna, Benediktinci, Bergamo, Bizantinsko cesarstvo, Brescia, Cisalpska Galija, Claudio Monteverdi, Cremona (pokrajina), Družina Sforza, Družina Visconti, Eksarhati na Apeninskem polotoku, Francesco I. Sforza, Friderik I. Barbarossa, Friderik II. Hohenstaufen, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Julij Cezar, Genova, Glasba, Glasbilo, Godala, Gotska arhitektura, Guarneri, Gvelfi in gibelini, Henrik IV. Nemški, Henrik VII. Luksemburški, Italija, Italijanska vojna (1521–1526), Italijanske dežele, Ivan Češki, Jeklo, Karel Veliki, Kelti, Kondotjer, Konrad II. Nemški, Krasnojarsk, Krstilnica v Cremoni, Kuga, Liutprand Kremonski, Lombardija, Ludovico Sforza, Ludvik IV. Wittelsbaški, Luigi Guido Grandi, Mark Junij Brut, Matilda Toskanska, ... Razširi indeks (38 več) »
- Leto 218 pr. n. št.
- Rimska mesta v Italiji
Agilulf
Agilulf je bil torinski vojvoda in od leta 591 do svoje smrti kralj Langobardov, * okrog 555, † april 616, Milano, Langobardsko kraljestvo.
Poglej Cremona in Agilulf
Amati (družina)
Amati je priimek družine italijanskih oblikovalcev violin, ki so živeli v Cremoni od okoli 1538 do 1740.
Poglej Cremona in Amati (družina)
Amilcare Ponchielli
Amilcare Ponchielli, italijanski operni skladatelj, * 31. avgust 1834, Paderno Fasolaro blizu Cremone, Italija, † 16. januar 1886, Milano, Italija.
Poglej Cremona in Amilcare Ponchielli
Andrea Amati
Andrea Amati je italijanski izdelovalec godal, * 1505, † 26. december 1577, iz Cremone v Italiji.
Poglej Cremona in Andrea Amati
Ansambel
Ansambel je skupina ljudi, ki izvaja umetniška dela.
Poglej Cremona in Ansambel
Antonio Stradivari
Antonio Stradivari (tudi latinizirano: Antonius Stradivarius), italijanski izdelovalec godal, * 1644 ali 1648, Cremona, † 18. december 1737, Cremona.
Poglej Cremona in Antonio Stradivari
Španska nasledstvena vojna
Habsburške posesti leta 1700. Niso vključene španske prekomorske kolonije. Z delitvijo Habsburžanov na dve veji leta 1713 so rdeče pobarvana ozemlja pripadla novi španski dinastiji. Španska nasledstvena vojna (1701 – 1712) je bila vrsta oboroženih spopadov, ki bi se po pravici lahko imenovala svetovna vojna, saj je mobilizirala velik del Evrope in severne Amerike, torej večino poznanega sveta, kar se do takrat še ni nikoli zgodilo.
Poglej Cremona in Španska nasledstvena vojna
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Cremona in Benediktinci
Bergamo
Bergamo (lombardsko Bèrghem) je mesto v Lombardiji v Italiji, ki leži okoli 40 km severovzhodno od Milana in 30 km od jezer Como in Iseo.
Poglej Cremona in Bergamo
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Cremona in Bizantinsko cesarstvo
Brescia
Brescia je mesto v regiji Lombardiji in je hkrati glavno mesto istoimenske pokrajine.
Poglej Cremona in Brescia
Cisalpska Galija
Cisalpska Galija (latinsko: Gallia Cisalpina, včasih tudi Gallia Citerior ali Gallia Togata), rimska provinca do leta 41 pr.
Poglej Cremona in Cisalpska Galija
Claudio Monteverdi
Claudio Monteverdi (tudi Monteverde), italijanski skladatelj, violist, orglar in pevec, * 15. maj 1567, Cremona, † 29. november 1643, Benetke.
Poglej Cremona in Claudio Monteverdi
Cremona (pokrajina)
Pokrajina Cremona (v italijanskem izvirniku Provincia di Cremona) je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardija.
Poglej Cremona in Cremona (pokrajina)
Družina Sforza
Sforza je bila vladajoča družina v renesančni Italiji, s sedežem v Milanu.
Poglej Cremona in Družina Sforza
Družina Visconti
Visconti je priimek dveh pomembnih italijanskih plemiških rodbin iz srednjega veka.
Poglej Cremona in Družina Visconti
Eksarhati na Apeninskem polotoku
Eksarhat je bila administrativna enota bizantinskega cesarstva po propadu zahodnega dela rimskega cesarstva.
Poglej Cremona in Eksarhati na Apeninskem polotoku
Francesco I. Sforza
Francesco I. Sforza (23. julij 1401 - 8. marec 1466) je bil italijanski kondotjer, ustanovitelj dinastije Sforza v Milanu v Italiji.
Poglej Cremona in Francesco I. Sforza
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Cremona in Friderik I. Barbarossa
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Cremona in Friderik II. Hohenstaufen
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Cremona in Gaj Avgust Oktavijan
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Cremona in Gaj Julij Cezar
Genova
Genova (slovenska izgovorjava: génova) je mesto in morsko pristanišče v severni Italiji, ki je glavno mesto pokrajine Genova in italijanske dežele Ligurija.
Poglej Cremona in Genova
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Poglej Cremona in Glasba
Glasbilo
Glasbílo oziroma glásbeni instrumènt je priprava za izvajanje glasbe.
Poglej Cremona in Glasbilo
Godala
Različna godala Godala so glasbeni instrumenti, s katerimi ustvarjamo zvok tako, da nanje godemo z lokom, ki napete strune spravlja v nihanje oziroma v vibracijo.
Poglej Cremona in Godala
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Cremona in Gotska arhitektura
Guarneri
Guarneri (latinsko Guarnerius) je družinsko ime za skupino uglednih izdelovalcev godal iz Cremone v Italiji v 17.
Poglej Cremona in Guarneri
Gvelfi in gibelini
Izraza gvelfi in gibelini izhajata iz poimenovanja dveh političnih strank, ki sta se v 12.
Poglej Cremona in Gvelfi in gibelini
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.
Poglej Cremona in Henrik IV. Nemški
Henrik VII. Luksemburški
Henrik VII., grof Luksemburga, rimsko-nemški kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 1275, Valenciennes, † 24. avgust 1313, Buonconvento pri Sieni.
Poglej Cremona in Henrik VII. Luksemburški
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Cremona in Italija
Italijanska vojna (1521–1526)
Italijanska vojna med letoma 1521 in 1526, znana tudi kot štiriletna vojna, je bila del italijanskih vojn, v kateri so se spopadli Franc I. Francoski in Beneška republika na eni ter cesar Svetega rimskega cesarstva Karel V., Henrik VIII. Angleški in Papeške države na drugi strani.
Poglej Cremona in Italijanska vojna (1521–1526)
Italijanske dežele
Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.
Poglej Cremona in Italijanske dežele
Ivan Češki
Ivan Češki, tudi Ivan Slepi, luksemburški grof, češki kralj, * 10. avgust 1296, † 26. avgust 1346, Abbeville pri Crecyju.
Poglej Cremona in Ivan Češki
Jeklo
Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.
Poglej Cremona in Jeklo
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Cremona in Karel Veliki
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Cremona in Kelti
Kondotjer
Benetkah, Italija Kondotjêr (tudi condottiere) je bil poveljnik najemniške vojaške enote v Italiji v srednjem veku in zgodnjem novem veku.
Poglej Cremona in Kondotjer
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Poglej Cremona in Konrad II. Nemški
Krasnojarsk
Kranojarsk je mesto v Rusiji, upravno središče Krasnojarskega okraja.
Poglej Cremona in Krasnojarsk
Krstilnica v Cremoni
Krstilnica v Cremoni (italijansko Battistero di Cremona) je verska zgradba v Cremoni v severni Italiji.
Poglej Cremona in Krstilnica v Cremoni
Kuga
Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.
Poglej Cremona in Kuga
Liutprand Kremonski
Liutprand Kremonski, tudi: Liudprandus, Liudprand, Liuprand, Lioutio, Liucius, Liuzo in Lioutsios "Liutprand of Cremona" v: The Oxford Dictionary of Byzantium, Oxford University Press, New York & Oxford, 1991, p. 1241.
Poglej Cremona in Liutprand Kremonski
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Cremona in Lombardija
Ludovico Sforza
Ludovico Maria Sforza (znan tudi kot Ludovico il Moro, 27. julij 1452 - 27. maj 1508), je bil Milanski vojvoda od 1494 do 1499, po smrti svojega nečaka Gian Galeazzo Sforza.
Poglej Cremona in Ludovico Sforza
Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik IV.
Poglej Cremona in Ludvik IV. Wittelsbaški
Luigi Guido Grandi
Luigi Guido Grandi, italijanski rimskokatoliški duhovnik, filozof, matematik in inženir, * 1. oktober 1671, Cremona, Italija, † 4. julij 1742, Pisa, Italija.
Poglej Cremona in Luigi Guido Grandi
Mark Junij Brut
Mark Junij Brut (latinsko), znan tudi kot Kvint Servilij Kepion Brut (latinsko) je bil senator v pozni Rimski republiki, * 85 pr. n. št., † 42 pr. n. št., Filipi, Makedonija.
Poglej Cremona in Mark Junij Brut
Matilda Toskanska
Matilda Toskanska ali Matilda iz Canose, mejna grofica Toskane, * 1046, † 24. julij 1115, Bondeno di Roncore (med Mantovo in Modeno).
Poglej Cremona in Matilda Toskanska
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Cremona in Mesto
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Cremona in Milano
Milanska vojvodina
Milanska vojvodina (v italijanščini Ducato di Milano) je bila srednjeveška država na severozahodu današnje Italije, ki je trajala od leta 1395 do leta 1796.
Poglej Cremona in Milanska vojvodina
Občina
Slovenske občine, stanje od maja 2006 naprej. Vir podatkov: GURS Óbčina je osnovna lokalna skupnost, ki v okviru zakonodaje samostojno ureja svoje zadeve in izvaja določene zakonske predpise in naloge na področjih, ki so ji dodeljeni.
Poglej Cremona in Občina
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Cremona in Oglej
Oton III.
Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.
Poglej Cremona in Oton III.
Pad
Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.
Poglej Cremona in Pad
Padska nižina
Satelitski posnetek Alp s Padsko nižino na jugu. Najvzhodnejši del je Furlanska nižina (nižavje), ki ni del Padske nižine Padska nižina ali Padska dolina (ali Val Padana) je obsežno nižavje na severu Apeninskega polotoka v Italiji, po katerem teče reka Pad s pritoki.
Poglej Cremona in Padska nižina
Papež Benedikt IX.
Papež Benedikt IX. (Papa Benedictus Nonus) rojen kot Teofilakt pl.
Poglej Cremona in Papež Benedikt IX.
Papež Gregor XIV.
Papež Gregor XIV. (rojen kot Niccolò Sfondrati), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 11. februar 1535, Somma Lombardo (Vojvodina Milan, danes: Italija); † 16. oktober 1591 Rim (Papeška država danes: Italija).
Poglej Cremona in Papež Gregor XIV.
Papež Urban II.
Urban II., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 1042 Châtillon-sur-Marne (Champagne, Francosko kraljestvo; † 29. julij 1099 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Cremona in Papež Urban II.
Piacenza
Piacenza (emilijan-romanjsko: Piasëinsa, latinsko: Placentia) je mesto in občina v deželi Emilija-Romanja v severni Italiji s 100.000 prebivalci.
Poglej Cremona in Piacenza
Podeštat
Podeštat, tudi podestat, je bil v srednjem veku v državah srednje in južne Italije inštitut, urad nosilca najvišje civilne upravne, včasih tudi vojne funkcije.
Poglej Cremona in Podeštat
Protireformacija
Protireformacija (tudi katoliška prenova) je bila notranja preureditev rimskokatoliške cerkve in odgovor na reformacijo.
Poglej Cremona in Protireformacija
Publij Kvintilij Var
Publij Kvintilij Var (latinsko Publius Quintilius Varus), rimski politik in general cesarja Avgusta, poznan je predvsem po katastrofalnem porazu v bitki z germanskim generalom Arminijem v Tevtoburškem gozdu, kjer je izgubil tri legije in svoje življenje, * 46 pr.
Poglej Cremona in Publij Kvintilij Var
Rimska kolonija
Ostanki južnega emonskega obzidja na Mirju Rimska kolonija (latinsko colonia) je bila prvotno rimska vojaška postojanka na novoosvojenih ozemljih, ustanovljena za njihovo obrambo.
Poglej Cremona in Rimska kolonija
Rimski senat
Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.
Poglej Cremona in Rimski senat
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Cremona in Romanska arhitektura
Saška
Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.
Poglej Cremona in Saška
Sinjorija
Sinjorija je oblika srednjeveške države, ki se je v 13.
Poglej Cremona in Sinjorija
Sir
Sìr je mlečni izdelek, narejen iz prešane sirnine, ki s sirotko nastane pri koagulaciji mleka.
Poglej Cremona in Sir
Skladatelj
Skladátelj je ustvarjalec na področju glasbe: komponira glasbena dela, skladbe.
Poglej Cremona in Skladatelj
Sofonisba Anguissola
Sofonisba Anguissola, znana tudi kot Sophonisba Angussola ali Anguisciola, italijanska renesančna slikarka portretov, * 1530 ali 1532, Cremona, † 16. november 1625, Palermo Rojena je bila leta 1530 ali 1532 v Cremoni v razmeroma revni plemiški družini.
Poglej Cremona in Sofonisba Anguissola
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Cremona in Starorimska civilizacija
Stolnica v Cremoni
Stolnica v Cremoni (italijansko Duomo di Cremona, Cattedrale di Santa Maria Assunta) je posvečena blaženi devici Mariji, katoliška stolnica v Cremoni v Lombardiji v severni Italiji in je sedež škofa Cremone.
Poglej Cremona in Stolnica v Cremoni
Sveta liga (Sredozemlje)
Sveta liga je bila vojaški pakt, ki je bil sklenjen 20. maja 1571 v Rimu med krščanskimi državami.
Poglej Cremona in Sveta liga (Sredozemlje)
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Cremona in Sveto rimsko cesarstvo
Teodelinda
Teodelinda na freski, avtor Zavattari, stolnica v Monzi Teodelinda (okoli 570 - 628) je bila kraljica Langobardov.
Poglej Cremona in Teodelinda
Torrazzo, Cremona
Torrazzo je zvonik stolnice v Cremoni v Lombardiji v severni Italiji.
Poglej Cremona in Torrazzo, Cremona
Transept
Transept je označen s sivo bazilike Lurške Matere Božje v Brestanici Transept je v cerkvenem gradbeništvu prečna ladja, položena pravokotno na vzdolžno ladjo ali ladje cerkve, tako da razdvaja svetišče (oltar, apsido, kor) od ostalega dela cerkve (ladje) in daje tlorisu obliko latinskega križa.
Poglej Cremona in Transept
Trubadur
Trubadúr je bil pesnik in pevec v srednjeveški Franciji.
Poglej Cremona in Trubadur
Vergilij
Publij Vergilij Maron, bolje znan kot Vergílij ali Vergíl (latinsko: Publius Vergilius Maro), rimski pesnik, * 15. oktober 70 pr. n. št., Andes pri Mantovi, Italija, † 21. september 19 pr. n. št., Brindisi, Italija.
Poglej Cremona in Vergilij
Vespazijan
Vespazijan (latinsko), 9.
Poglej Cremona in Vespazijan
Via Postumia
Via Postumia (Postumijeva cesta) je bila stara rimska cesta v severni Italiji, zgrajena leta 148 pred našim štetjem po naročilu konzula Spurija Postumija Albina Magnusa.
Poglej Cremona in Via Postumia
Violina
Violina in lok v kovčku Violina (starinsko tudi gosli in škant) spada med najmanjše godalne instrumente, ki so danes v uporabi.
Poglej Cremona in Violina
Vitelij
Vitelij (latinsko), 8. cesar Rimskega cesarstva, ki je v letu štirih cesarjev vladal osem mesecev od 16. aprila do 22. decembra 69, * 24. september 15, † 22. december 69.
Poglej Cremona in Vitelij
Združitev Italije
Združitev Italije (ali Unità d'Italia) je bil politični in družbeni proces, v katerem so se združile številne majhne države na Apeninskem polotoku v enotno državo Italijo.
Poglej Cremona in Združitev Italije
Zvonik
baročnem slogu Verici-Ritkarovcih (Slovensko Porabje). Zvonik (tudi stolp z zvonom ali turn) je gradbeni objekt, največkrat sestavni del cerkve, z veliko višino v primerjavi s tlorisno površino.
Poglej Cremona in Zvonik