Kazalo
28 odnosi: Agnesin koder, Cremona, Družba Jezusova, Duhovnik, Filozofija, Firence, Galileo Galilei, Gottfried Wilhelm Leibniz, Grandijeva vrsta, Inženir, Infinitezimalni račun, Italija, Italijani, Kraljeva družba, Krivulja, Matematika, Rimskokatoliška cerkev, Toskana, Vincenzo Viviani, Vrtnica (matematika), 1. oktober, 1671, 1700, 1703, 1709, 1714, 1742, 4. julij.
- Italijanski benediktinci
- Italijanski filozofi v 17. stoletju
- Italijanski filozofi v 18. stoletju
- Italijanski matematiki v 17. stoletju
- Italijanski matematiki v 18. stoletju
- Rojeni leta 1671
- Umrli leta 1742
Agnesin koder
Krivulje Agnesini kodri s parametri ''a''.
Poglej Luigi Guido Grandi in Agnesin koder
Cremona
Cremona (emilijsko Carmona, lombardsko Cremùna) je mesto in občina z okoli 70.000 prebivalci v severni Italiji v deželi Lombardija na levem bregu reke Pad sredi Padske nižine.
Poglej Luigi Guido Grandi in Cremona
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Poglej Luigi Guido Grandi in Družba Jezusova
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Poglej Luigi Guido Grandi in Duhovnik
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Luigi Guido Grandi in Filozofija
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Luigi Guido Grandi in Firence
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Poglej Luigi Guido Grandi in Galileo Galilei
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Poglej Luigi Guido Grandi in Gottfried Wilhelm Leibniz
Grandijeva vrsta
Grandijeva vŕsta se v matematiki včasih imenuje neskončna vrsta 1 − 1 + 1 − 1 + ···, oziroma zapisana z znakom za vsoto: Vrsta se imenuje po italijanskem rimskokatoliškem duhovniku, filozofu, matematiku in inženirju Luigiju Guidu Grandiju, ki je leta 1703 podal o njej pomembno razpravo v knjigi Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometrice exhibita.
Poglej Luigi Guido Grandi in Grandijeva vrsta
Inženir
Inženír je strokovnjak za tehniko z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških fakultet.
Poglej Luigi Guido Grandi in Inženir
Infinitezimalni račun
Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.
Poglej Luigi Guido Grandi in Infinitezimalni račun
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Luigi Guido Grandi in Italija
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Poglej Luigi Guido Grandi in Italijani
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Poglej Luigi Guido Grandi in Kraljeva družba
Krivulja
Krivúlja je v matematiki prema ali kriva črta, bodisi v ravnini (ravninska krivulja), bodisi v prostoru (prostorska krivulja).
Poglej Luigi Guido Grandi in Krivulja
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Luigi Guido Grandi in Matematika
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Luigi Guido Grandi in Rimskokatoliška cerkev
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Luigi Guido Grandi in Toskana
Vincenzo Viviani
Vincenzo Viviani, italijanski matematik in fizik, * 5. april 1622, Firence, Italija, † 22. september 1703, Firence.
Poglej Luigi Guido Grandi in Vincenzo Viviani
Vrtnica (matematika)
Krivulja vrtnica s 7 listi (''k''.
Poglej Luigi Guido Grandi in Vrtnica (matematika)
1. oktober
1.
Poglej Luigi Guido Grandi in 1. oktober
1671
1671 (MDCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Luigi Guido Grandi in 1671
1700
1700 (MDCC) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je pričelo na ponedeljek.
Poglej Luigi Guido Grandi in 1700
1703
1703 (MDCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Luigi Guido Grandi in 1703
1709
1709 (MDCCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Luigi Guido Grandi in 1709
1714
1714 (MDCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Luigi Guido Grandi in 1714
1742
1742 (MDCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Luigi Guido Grandi in 1742
4. julij
4.
Poglej Luigi Guido Grandi in 4. julij