Kazalo
38 odnosi: Anglija, Švedska, Daniel Bernoulli, Firence, Franc Jelovšek, Gottfried Wilhelm Leibniz, Gregorijanski koledar, Julijanski koledar, Karel II. Španski, Klavir, Medičejci, Nathaniel Bliss, Papež, Papež Inocenc XII., Papež Klemen XI., Petek, Ponedeljek, Prestopno leto, Protestantizem, Pruska akademija znanosti, Rimske številke, Zahodna Evropa, 1. januar, 1. marec, 1. november, 11. julij, 1582, 1661, 1712, 1751, 1764, 1782, 23. november, 25. december, 28. februar, 28. november, 4. oktober, 9. februar.
- Leto 1700
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej 1700 in Anglija
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej 1700 in Švedska
Daniel Bernoulli
Daniel Bernoulli I., švicarski matematik in fizik, * 9. februar 1700, Groningen, Nizozemska, † 17. marec 1782, Basel, Švica.
Poglej 1700 in Daniel Bernoulli
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej 1700 in Firence
Franc Jelovšek
. Franc Jelovšek, slovenski slikar, * 4. oktober 1700, Mengeš, † 31. maj 1764, Ljubljana.
Poglej 1700 in Franc Jelovšek
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Poglej 1700 in Gottfried Wilhelm Leibniz
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Poglej 1700 in Gregorijanski koledar
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Poglej 1700 in Julijanski koledar
Karel II. Španski
Karel II.
Poglej 1700 in Karel II. Španski
Klavir
Klavír je glasbilo s tipkami.
Poglej 1700 in Klavir
Medičejci
Medičejci so bili sinjori Firenc od leta 1434 do leta 1737.
Poglej 1700 in Medičejci
Nathaniel Bliss
Nathaniel Bliss, FRS, angleški duhovnik in astronom, * 28. november 1700, Bisley, okrožje Cotswolds, grofija Gloucestershire, Anglija, † 2. september 1764, Oxford, grofija Oxfordshire.
Poglej 1700 in Nathaniel Bliss
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej 1700 in Papež
Papež Inocenc XII.
Papež Inocenc XII. (rojen kot Antonio Pignatelli del Rastrello), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 13. marec 1615, Spinazzola (Neapeljsko kraljestvo), † 27. september 1700 Rim (Papeška država).
Poglej 1700 in Papež Inocenc XII.
Papež Klemen XI.
Papež Klemen XI. (rojen kot Giovanni Francesco Albani), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 23. julij 1649, Urbino, † 19. marec 1721.
Poglej 1700 in Papež Klemen XI.
Petek
Pétek je dan v tednu med četrtkom in soboto.
Poglej 1700 in Petek
Ponedeljek
Ponedéljek je dan v tednu med nedeljo in torkom.
Poglej 1700 in Ponedeljek
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Poglej 1700 in Prestopno leto
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej 1700 in Protestantizem
Pruska akademija znanosti
Kraljevo-pruska akademija znanosti (izvirno Königlich-Preußische Akademie der Wissenschaften; krajše le Pruska akademija znanosti) je 11. julija 1700 v Berlinu ustanovil brandenburški vojvoda Friderik III. kot Kurfürstlich-Brandenburgische Societät der Wissenschaften.
Poglej 1700 in Pruska akademija znanosti
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Poglej 1700 in Rimske številke
Zahodna Evropa
ISS ob preletu Zahodne Evrope leta 2011 Zahodna Evropa je geografska enota Evrope, najdlje oddaljena od Azije, ki zajema nekaj visokorazvitih držav, ki se razlikujejo glede na kontekst.
Poglej 1700 in Zahodna Evropa
1. januar
1.
Poglej 1700 in 1. januar
1. marec
1.
Poglej 1700 in 1. marec
1. november
1.
Poglej 1700 in 1. november
11. julij
11.
Poglej 1700 in 11. julij
1582
1582 (MDLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po proleptičnem gregorijanskem koledarju pa na petek.
Poglej 1700 in 1582
1661
1661 (MDCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej 1700 in 1661
1712
1712 (MDCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej 1700 in 1712
1751
1751 (MDCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej 1700 in 1751
1764
1764 (MDCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej 1700 in 1764
1782
1782 (MDCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej 1700 in 1782
23. november
23.
Poglej 1700 in 23. november
25. december
25.
Poglej 1700 in 25. december
28. februar
28.
Poglej 1700 in 28. februar
28. november
28.
Poglej 1700 in 28. november
4. oktober
4.
Poglej 1700 in 4. oktober
9. februar
9.
Poglej 1700 in 9. februar