Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Gottfried Wilhelm Leibniz

Index Gottfried Wilhelm Leibniz

Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.

Kazalo

  1. 124 odnosi: Alexander Gottlieb Baumgarten, Anglija, Anorganska kemija, Aristotel, Asteroid, Asteroidni pas, Augustus De Morgan, Baron, Baruch Spinoza, Berlin, Bertrand Russell, Blaise Pascal, Bog, Cerkev (organizacija), Christiaan Huygens, Christian Wolff (filozof), Christopher Wren, Deljenje, Diplomat, Disertacija, Doktorat, Dresden, Dunaj, Dvojiški številski sistem, Etika, Filozofija, Fizik, Fizika, Francija, Francozi, Frankfurt ob Majni, Friderik I. Pruski, Friedrich Leibniz, Friedrich Ludwig Gottlob Frege, Geologija, George Boole, Gibanje, Gorovje, Grščina, Hannover, Hebrejščina, I Čing, Immanuel Kant, Infinitezimalni račun, Isaac Newton, Janez Duns Skot, Jezikoslovec, Johannes Kepler, Katolištvo, Kitajska, ... Razširi indeks (74 več) »

  2. Diplomiranci Univerze v Leipzigu
  3. Nemški filologi
  4. Nemški knjižničarji
  5. Nemški logiki
  6. Nemški luterani
  7. Nemški protestanti
  8. Razsvetljenski filozofi
  9. Rojeni leta 1646
  10. Umrli leta 1716
  11. Člani Pruske akademije znanosti

Alexander Gottlieb Baumgarten

Alexander Gottlieb Baumgarten, nemški filozof, * 17. junij 1714, Berlin, Brandenburg, SRC, † 26. maj 1762, Frankfurt ob Odri, Brandenburg.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Alexander Gottlieb Baumgarten

Anglija

Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Anglija

Anorganska kemija

'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Anorganska kemija

Aristotel

Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Aristotel

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Asteroid

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Asteroidni pas

Augustus De Morgan

Augustus De Morgan, škotski matematik, logik in filozof, * 27. junij 1806, Madura, Britanska Indija (sedaj Maduraj, Tamil Nadu, Indija), † 18. marec 1871, London, Anglija.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Augustus De Morgan

Baron

Baron je nižji plemiški naziv.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Baron

Baruch Spinoza

Baruch Spinoza ali Benedict de Spinoza, nizozemski filozof judovskega rodu, * 24. november 1632, Amsterdam, Nizozemska, † 21. februar 1677, Haag, Nizozemska.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Baruch Spinoza

Berlin

Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Berlin

Bertrand Russell

Bertrand Arthur William Russell, tretji grof Russell, valižanski matematik, logik, filozof, logični pozitivist, matematik, agnostik, zgodovinar, mirovnik, socialni kritik, politični aktivist, nobelovec, * 18. maj 1872, Ravenscroft (sedaj Cleddon Hall, Wales), † 2. februar 1970, Penrhyndeudraeth, Wales.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Bertrand Russell

Blaise Pascal

Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Blaise Pascal

Bog

V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Bog

Cerkev (organizacija)

Ušakov, ''Zadnja večerja'', 1685 Bazilika svetega Petra, VatikanBeseda Cerkev (pisana z veliko začetnico) označuje skupnost kristjanov in izhaja iz grške besede: kyriakon, ki pomeni »pripadajoči Gospodu«, oziroma iz nekoliko kasnejše grške besede: kyrikon (okrajšava za: kyrikon doma), ki pomeni »Gospodova hiša«.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Cerkev (organizacija)

Christiaan Huygens

Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Christiaan Huygens

Christian Wolff (filozof)

Christian Wolff; znan tudi kot Wolfius, nemški filozof * 24. januar 1679, Vroclav, Sveto rimsko cesarstvo, † 9. april 1754, Halle, Saška - Anhalt.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Christian Wolff (filozof)

Christopher Wren

Sir Christopher Wren, PRS, angleški astronom, matematik, arhitekt in stavbenik, * 20. oktober 1632, East Knoyle, grofija Wiltshire, Anglija, † 25. februar 1723, Palača Hampton Court, London.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Christopher Wren

Deljenje

\frac 20 4.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Deljenje

Diplomat

Diplomat je oseba, ki deluje na področju diplomacije oz.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Diplomat

Disertacija

Disertácija (latinsko disserere, razpravljati) je znanstvena razprava, navadno izvirno znanstveno delo ali pregled znanstvene literature o izbrani temi, s katero se avtor poteguje za akademski naziv doktorja.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Disertacija

Doktorat

Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Doktorat

Dresden

Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Dresden

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Dunaj

Dvojiški številski sistem

Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Dvojiški številski sistem

Etika

Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Etika

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Filozofija

Fizik

Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Fizik

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Fizika

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Francija

Francozi

Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Francozi

Frankfurt ob Majni

Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Frankfurt ob Majni

Friderik I. Pruski

Friderik I., kralj v Prusiji (od 1701, prej vojvoda v Prusiji), grof marke Brandenburg (kot Friderik III.), višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, * 11. julij 1657, Königsberg (današnji Kaliningrad), † 25. februar 1713, Berlin.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Friderik I. Pruski

Friedrich Leibniz

Friederich Leibniz, nemški luteranec, odvetnik, notar, registrar in profesor moralne filozofije, * 24. november 1597, † 5. september 1652.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Friedrich Leibniz

Friedrich Ludwig Gottlob Frege

‎ Friedrich Ludwig Gottlob Frege, nemški matematik, logik in filozof, * 8. november 1848, Wismar, Mecklenburg, Vzhodna Pomeranija, Nemčija, † 26. julij 1925, Bad Kleinen, Mecklenburg.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Friedrich Ludwig Gottlob Frege

Geologija

Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Geologija

George Boole

George Boole, FRS, angleški matematik, filozof in logik, * 2. november 1815, Lincoln, Anglija, † 8. december 1864, Ballintemple, Irska.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in George Boole

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Gibanje

Gorovje

Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Gorovje

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Grščina

Hannover

Hannover je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto največje mesto Nemčije in tretje največje mesto Severne Nemčije za Hamburgom in Bremnom.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Hannover

Hebrejščina

Hebrêjščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, ki ga govori okrog 6 milijonov ljudi, živečih večinoma v Izraelu, delih palestinskih ozemelj, ZDA in v judovskih skupnostih širom sveta.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Hebrejščina

I Čing

Stran tiskane izdaje ''I Činga'' iz obdobja Dinastije Song (960-1279), hrani Narodna osrednja knjižnica v Tajpeju I Čing, Ji Džing (kitajščina: 易經; staro kitajsko *lek k-lˤeŋ; pinjin: I Ching), znano tudi kot Knjiga sprememb oziroma Knjiga premen, je starodavno prerokovalno besedilo in najstarejše kitajsko klasično delo.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in I Čing

Immanuel Kant

Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Immanuel Kant

Infinitezimalni račun

Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Infinitezimalni račun

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Isaac Newton

Janez Duns Skot

Janez Duns Skot, s častnim nazivom Doctor subtilis (Pretanjeni učitelj) ali tudi Doctor marianus (Marijanski učitelj), škotski duhovnik, frančiškan, teolog, filozof in blaženi, * okoli 1266, Duns, Berwickshire, Škotska, † 8. november 1308, Köln, Nemčija.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Janez Duns Skot

Jezikoslovec

Jezikoslôvec ali lingvíst je znanstvenik, ki deluje na področju jezikoslovja (lingvistike).

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Jezikoslovec

Johannes Kepler

Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Johannes Kepler

Katolištvo

Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Katolištvo

Kitajska

Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Kitajska

Kitajska pisava

Kitajska pisava (poenostavljeno 汉字, tradicionalno 漢字, kitajsko hanzi, korejsko handža, japonsko kandži) je sistem pisanja, ki ga uporabljajo na Kitajskem. Kitajsko pisavo sestavljajo logogrami, se pravi, da vsaka pismenka opisuje neko besedo ali nek sestavni del pomena. Pisavo so prevzeli tudi drugi vzhodnoazijski narodi.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Kitajska pisava

Knjižnica

Police s knjigami v univerzitetni knjižnici Univerze v Torontu Knjižnica je ustanova, ki pridobiva, obdeluje in hrani gradivo in ga daje na voljo uporabnikom.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Knjižnica

Konfucijanstvo

Konfucijánstvo (Ru xue 儒学) je sistem mišljenja, ki je dolga stoletja predstavljal temelj socialne in politične etike, državne doktrine in sistema vrednot tradicionalne Kitajske.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Konfucijanstvo

Kraljeva družba

Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Kraljeva družba

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Latinščina

Leipzig

Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Leipzig

Limita

Limíta je mejna vrednost, ki se ji neka količina približuje.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Limita

Logika

Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Logika

London

Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in London

Lužiški Srbi

Lužiški Srbi (tudi Sorbi, Vendi) so zahodnoslovanska etnična skupina v Lužici, nemški pokrajini ob meji s Poljsko.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Lužiški Srbi

Luis de Molina

Luis de Molina, španski jezuit, teolog in politični filozof, * 29. september 1535, Cuenca, Španija, † 12. oktober 1600, Madrid, Španija.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Luis de Molina

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Luna

Lunini kraterji

plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno več manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Lunini kraterji

Magister

Magister (iz latinskega magister, učitelj) je znanstveni akademski naslov, ki ga podeljuje univerza.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Magister

Martin Heidegger

Martin Heidegger, nemški filozof, * 26. september 1889, Meßkirch, Baden-Württemberg, Nemčija, † 26. maj 1976, Freiburg, Baden-Württemberg.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Martin Heidegger

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Matematika

Metafizika

Rafael, Stanza della Segnatura, Rim. Metafizika (iz gr. ta meta ta physica: dobesedno tisto, kar je po naravi, kar je za naravo) pomeni obravnavo prvih počel bivajočega in sveta.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Metafizika

Množenje

Grafični postopek množenja: vsote presečišč skupin črt predstavljajo števke v produktu (desetice prištevamo številu, pozicioniranem levo) Množênje je ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Množenje

Monografska publikacija

Monografska publikacija (monografija) ali knjiga je publikacija, ki izide v enem ali več zvezkih oziroma z vnaprej določenim številom fizično ločenih zvezkov.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Monografska publikacija

Morala

Morala, moralnost (lat. mos, mores.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Morala

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Nemčija

Nemci

Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Nemci

Nicolas Malebranche

Nicolas Malebranche (fr.), francoski filozof, * 6. avgust 1638, Pariz, Francosko kraljestvo, † 13. oktober 1715, Pariz, Francosko kraljestvo.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Nicolas Malebranche

Odvod produkta

Odvòd prodúkta je v infinitezimalnem računu pravilo s katerim se poišče odvod produkta dveh ali več funkcij.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Odvod produkta

Pariz

Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Pariz

Platon

Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Platon

Pluralizem

Pluralizem je v najširšem smislu priznavanje in odobravanje različnosti oz.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Pluralizem

Pravnik

Pravnik (nekdaj tudi jurist) je človek, ki deluje na področju prava.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Pravnik

Pravo

Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Pravo

Protestantizem

Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Protestantizem

Religija

Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Religija

René Descartes

René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in René Descartes

Retorika

Retórika ali govórništvo je veda, ki se ukvarja s pravilnim govorjenjem, izbranim besedjem, pravilno artikulacijo, suverenim in uglajenim nastopom, prezentnim obnašanjem, obvladovanjem mimike in gestikulacije ter sposobnostjo z zapisovanjem govorjenega teksta ter njegove izvedbe pred posameznikom, skupino ljudi, mikrofonom ali kamero.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Retorika

Rimsko pravo

Digestae.''Gothofredus'', 1583 Rimsko pravo v historičnem pomenu pomeni pravo rimske družbe, ki se je v tisočletnem trajanju rimske države spreminjalo kot živ organizem.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Rimsko pravo

Roman

Román je najobširnejše pripovedno delo v prozi.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Roman

Rudnik

Kladivo in macola, simbol za področje rudnika v nekaterih evropskih državah. Rudnik je infrastruktura za pridobivanje (izkopavanje) materialov na območju nahajališča energetskih ali mineralnih surovin, ki so hkrati neobnovljivi viri.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Rudnik

Saška

Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Saška

Sankt Peterburg

Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Sankt Peterburg

Sinologija

Sinologija je veda o Kitajski.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Sinologija

Stroj

Britanskem otočju Žerjav, Biskaja, Španija Parni plug družbe Kemna, izdelan leta 1921 Stròj (praslovansko strojь - naprava, oprava) (pogovorno žargonsko 'mašina', od nemško die Maschine - stroj) je mehanična naprava, ki prenaša ali pretvarja energijo in s tem omogoča, olajšuje ali opravlja delo.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Stroj

Teologija

Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Teologija

Tomaž Akvinski

Tomaž Akvinski, redovnik, italijanski filozof, krščanski teolog in cerkveni učitelj OP, * 1225, verjetno Roccasecca, Neapeljsko kraljestvo (danes Italija), † 7. marec 1274, Fossanuova.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Tomaž Akvinski

Udarni krater

Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Udarni krater

Univerza v Leipzigu

Univerza v Leipzigu je nemška javna univerza s sedežem v Leipzigu v zvezni deželi Saška.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Univerza v Leipzigu

Verižni ulomek

Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Verižni ulomek

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Voda

Voltaire

François-Marie Arouet, bolje poznan pod psevdonimom Voltaire, francoski razsvetljenski pisatelj, esejist, deist in filozof, * 21. november 1694, Pariz, Francija, † 30. maj 1778, Pariz.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Voltaire

Vrsta (matematika)

Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Vrsta (matematika)

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Zemlja

Zgodovinar

Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Zgodovinar

Zmnožek

Zmnóžek ali prodúkt je v matematiki rezultat deljenja ali izraz, ki označuje delitelje, na katerih se izvaja množenje.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Zmnožek

Znanstvno združenje Gottfrieda Wilhelma Leibniza

Znanstvno združenje Gottfrieda Wilhelma Leibniza (ali Leibniz-Gemeinschaft) je zveza nemških neuniverzitetnih raziskovalnih inštitutov, ki delujejo na raznih študijskih področjih.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Znanstvno združenje Gottfrieda Wilhelma Leibniza

1. julij

1.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1. julij

14. november

14.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 14. november

1646

1646 (MDCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1646

1661

1661 (MDCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1661

1663

1663 (MDCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1663

1666

1666 (MDCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1666

1667

1667 (MDCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1667

1671

1671 (MDCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1671

1672

1672 (MDCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1672

1673

1673 (MDCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1673

1675

1675 (MDCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1675

1676

1676 (MDCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1676

1678

1678 (MDCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1678

1679

1679 (MDCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1679

1686

1686 (MDCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1686

1700

1700 (MDCC) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je pričelo na ponedeljek.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1700

1705

1705 (MDCCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1705

1710

1710 (MDCCX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1710

1711

1711 (MDCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1711

1714

1714 (MDCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1714

1716

1716 (MDCCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1716

20. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.

Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 20. stoletje

Glej tudi

Diplomiranci Univerze v Leipzigu

Nemški filologi

Nemški knjižničarji

Nemški logiki

Nemški luterani

Nemški protestanti

Razsvetljenski filozofi

Rojeni leta 1646

Umrli leta 1716

Člani Pruske akademije znanosti

Prav tako znan kot Gottfried Leibniz, Gottfried W. Leibniz, Leibniz.

, Kitajska pisava, Knjižnica, Konfucijanstvo, Kraljeva družba, Latinščina, Leipzig, Limita, Logika, London, Lužiški Srbi, Luis de Molina, Luna, Lunini kraterji, Magister, Martin Heidegger, Matematika, Metafizika, Množenje, Monografska publikacija, Morala, Nemčija, Nemci, Nicolas Malebranche, Odvod produkta, Pariz, Platon, Pluralizem, Pravnik, Pravo, Protestantizem, Religija, René Descartes, Retorika, Rimsko pravo, Roman, Rudnik, Saška, Sankt Peterburg, Sinologija, Stroj, Teologija, Tomaž Akvinski, Udarni krater, Univerza v Leipzigu, Verižni ulomek, Voda, Voltaire, Vrsta (matematika), Zemlja, Zgodovinar, Zmnožek, Znanstvno združenje Gottfrieda Wilhelma Leibniza, 1. julij, 14. november, 1646, 1661, 1663, 1666, 1667, 1671, 1672, 1673, 1675, 1676, 1678, 1679, 1686, 1700, 1705, 1710, 1711, 1714, 1716, 20. stoletje.