Kazalo
124 odnosi: Alexander Gottlieb Baumgarten, Anglija, Anorganska kemija, Aristotel, Asteroid, Asteroidni pas, Augustus De Morgan, Baron, Baruch Spinoza, Berlin, Bertrand Russell, Blaise Pascal, Bog, Cerkev (organizacija), Christiaan Huygens, Christian Wolff (filozof), Christopher Wren, Deljenje, Diplomat, Disertacija, Doktorat, Dresden, Dunaj, Dvojiški številski sistem, Etika, Filozofija, Fizik, Fizika, Francija, Francozi, Frankfurt ob Majni, Friderik I. Pruski, Friedrich Leibniz, Friedrich Ludwig Gottlob Frege, Geologija, George Boole, Gibanje, Gorovje, Grščina, Hannover, Hebrejščina, I Čing, Immanuel Kant, Infinitezimalni račun, Isaac Newton, Janez Duns Skot, Jezikoslovec, Johannes Kepler, Katolištvo, Kitajska, ... Razširi indeks (74 več) »
- Diplomiranci Univerze v Leipzigu
- Nemški filologi
- Nemški knjižničarji
- Nemški logiki
- Nemški luterani
- Nemški protestanti
- Razsvetljenski filozofi
- Rojeni leta 1646
- Umrli leta 1716
- Člani Pruske akademije znanosti
Alexander Gottlieb Baumgarten
Alexander Gottlieb Baumgarten, nemški filozof, * 17. junij 1714, Berlin, Brandenburg, SRC, † 26. maj 1762, Frankfurt ob Odri, Brandenburg.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Alexander Gottlieb Baumgarten
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Anglija
Anorganska kemija
'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Anorganska kemija
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Aristotel
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Asteroid
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Asteroidni pas
Augustus De Morgan
Augustus De Morgan, škotski matematik, logik in filozof, * 27. junij 1806, Madura, Britanska Indija (sedaj Maduraj, Tamil Nadu, Indija), † 18. marec 1871, London, Anglija.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Augustus De Morgan
Baron
Baron je nižji plemiški naziv.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Baron
Baruch Spinoza
Baruch Spinoza ali Benedict de Spinoza, nizozemski filozof judovskega rodu, * 24. november 1632, Amsterdam, Nizozemska, † 21. februar 1677, Haag, Nizozemska.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Baruch Spinoza
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Berlin
Bertrand Russell
Bertrand Arthur William Russell, tretji grof Russell, valižanski matematik, logik, filozof, logični pozitivist, matematik, agnostik, zgodovinar, mirovnik, socialni kritik, politični aktivist, nobelovec, * 18. maj 1872, Ravenscroft (sedaj Cleddon Hall, Wales), † 2. februar 1970, Penrhyndeudraeth, Wales.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Bertrand Russell
Blaise Pascal
Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Blaise Pascal
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Bog
Cerkev (organizacija)
Ušakov, ''Zadnja večerja'', 1685 Bazilika svetega Petra, VatikanBeseda Cerkev (pisana z veliko začetnico) označuje skupnost kristjanov in izhaja iz grške besede: kyriakon, ki pomeni »pripadajoči Gospodu«, oziroma iz nekoliko kasnejše grške besede: kyrikon (okrajšava za: kyrikon doma), ki pomeni »Gospodova hiša«.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Cerkev (organizacija)
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Christiaan Huygens
Christian Wolff (filozof)
Christian Wolff; znan tudi kot Wolfius, nemški filozof * 24. januar 1679, Vroclav, Sveto rimsko cesarstvo, † 9. april 1754, Halle, Saška - Anhalt.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Christian Wolff (filozof)
Christopher Wren
Sir Christopher Wren, PRS, angleški astronom, matematik, arhitekt in stavbenik, * 20. oktober 1632, East Knoyle, grofija Wiltshire, Anglija, † 25. februar 1723, Palača Hampton Court, London.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Christopher Wren
Deljenje
\frac 20 4.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Deljenje
Diplomat
Diplomat je oseba, ki deluje na področju diplomacije oz.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Diplomat
Disertacija
Disertácija (latinsko disserere, razpravljati) je znanstvena razprava, navadno izvirno znanstveno delo ali pregled znanstvene literature o izbrani temi, s katero se avtor poteguje za akademski naziv doktorja.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Disertacija
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Doktorat
Dresden
Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Dresden
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Dunaj
Dvojiški številski sistem
Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Dvojiški številski sistem
Etika
Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Etika
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Filozofija
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Fizik
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Fizika
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Francija
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Francozi
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Frankfurt ob Majni
Friderik I. Pruski
Friderik I., kralj v Prusiji (od 1701, prej vojvoda v Prusiji), grof marke Brandenburg (kot Friderik III.), višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, * 11. julij 1657, Königsberg (današnji Kaliningrad), † 25. februar 1713, Berlin.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Friderik I. Pruski
Friedrich Leibniz
Friederich Leibniz, nemški luteranec, odvetnik, notar, registrar in profesor moralne filozofije, * 24. november 1597, † 5. september 1652.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Friedrich Leibniz
Friedrich Ludwig Gottlob Frege
Friedrich Ludwig Gottlob Frege, nemški matematik, logik in filozof, * 8. november 1848, Wismar, Mecklenburg, Vzhodna Pomeranija, Nemčija, † 26. julij 1925, Bad Kleinen, Mecklenburg.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Friedrich Ludwig Gottlob Frege
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Geologija
George Boole
George Boole, FRS, angleški matematik, filozof in logik, * 2. november 1815, Lincoln, Anglija, † 8. december 1864, Ballintemple, Irska.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in George Boole
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Gibanje
Gorovje
Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Gorovje
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Grščina
Hannover
Hannover je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto največje mesto Nemčije in tretje največje mesto Severne Nemčije za Hamburgom in Bremnom.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Hannover
Hebrejščina
Hebrêjščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, ki ga govori okrog 6 milijonov ljudi, živečih večinoma v Izraelu, delih palestinskih ozemelj, ZDA in v judovskih skupnostih širom sveta.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Hebrejščina
I Čing
Stran tiskane izdaje ''I Činga'' iz obdobja Dinastije Song (960-1279), hrani Narodna osrednja knjižnica v Tajpeju I Čing, Ji Džing (kitajščina: 易經; staro kitajsko *lek k-lˤeŋ; pinjin: I Ching), znano tudi kot Knjiga sprememb oziroma Knjiga premen, je starodavno prerokovalno besedilo in najstarejše kitajsko klasično delo.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in I Čing
Immanuel Kant
Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Immanuel Kant
Infinitezimalni račun
Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Infinitezimalni račun
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Isaac Newton
Janez Duns Skot
Janez Duns Skot, s častnim nazivom Doctor subtilis (Pretanjeni učitelj) ali tudi Doctor marianus (Marijanski učitelj), škotski duhovnik, frančiškan, teolog, filozof in blaženi, * okoli 1266, Duns, Berwickshire, Škotska, † 8. november 1308, Köln, Nemčija.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Janez Duns Skot
Jezikoslovec
Jezikoslôvec ali lingvíst je znanstvenik, ki deluje na področju jezikoslovja (lingvistike).
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Jezikoslovec
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Johannes Kepler
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Katolištvo
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Kitajska
Kitajska pisava
Kitajska pisava (poenostavljeno 汉字, tradicionalno 漢字, kitajsko hanzi, korejsko handža, japonsko kandži) je sistem pisanja, ki ga uporabljajo na Kitajskem. Kitajsko pisavo sestavljajo logogrami, se pravi, da vsaka pismenka opisuje neko besedo ali nek sestavni del pomena. Pisavo so prevzeli tudi drugi vzhodnoazijski narodi.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Kitajska pisava
Knjižnica
Police s knjigami v univerzitetni knjižnici Univerze v Torontu Knjižnica je ustanova, ki pridobiva, obdeluje in hrani gradivo in ga daje na voljo uporabnikom.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Knjižnica
Konfucijanstvo
Konfucijánstvo (Ru xue 儒学) je sistem mišljenja, ki je dolga stoletja predstavljal temelj socialne in politične etike, državne doktrine in sistema vrednot tradicionalne Kitajske.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Konfucijanstvo
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Kraljeva družba
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Latinščina
Leipzig
Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Leipzig
Limita
Limíta je mejna vrednost, ki se ji neka količina približuje.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Limita
Logika
Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Logika
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in London
Lužiški Srbi
Lužiški Srbi (tudi Sorbi, Vendi) so zahodnoslovanska etnična skupina v Lužici, nemški pokrajini ob meji s Poljsko.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Lužiški Srbi
Luis de Molina
Luis de Molina, španski jezuit, teolog in politični filozof, * 29. september 1535, Cuenca, Španija, † 12. oktober 1600, Madrid, Španija.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Luis de Molina
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Luna
Lunini kraterji
plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno več manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Lunini kraterji
Magister
Magister (iz latinskega magister, učitelj) je znanstveni akademski naslov, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Magister
Martin Heidegger
Martin Heidegger, nemški filozof, * 26. september 1889, Meßkirch, Baden-Württemberg, Nemčija, † 26. maj 1976, Freiburg, Baden-Württemberg.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Martin Heidegger
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Matematika
Metafizika
Rafael, Stanza della Segnatura, Rim. Metafizika (iz gr. ta meta ta physica: dobesedno tisto, kar je po naravi, kar je za naravo) pomeni obravnavo prvih počel bivajočega in sveta.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Metafizika
Množenje
Grafični postopek množenja: vsote presečišč skupin črt predstavljajo števke v produktu (desetice prištevamo številu, pozicioniranem levo) Množênje je ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Množenje
Monografska publikacija
Monografska publikacija (monografija) ali knjiga je publikacija, ki izide v enem ali več zvezkih oziroma z vnaprej določenim številom fizično ločenih zvezkov.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Monografska publikacija
Morala
Morala, moralnost (lat. mos, mores.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Morala
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Nemčija
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Nemci
Nicolas Malebranche
Nicolas Malebranche (fr.), francoski filozof, * 6. avgust 1638, Pariz, Francosko kraljestvo, † 13. oktober 1715, Pariz, Francosko kraljestvo.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Nicolas Malebranche
Odvod produkta
Odvòd prodúkta je v infinitezimalnem računu pravilo s katerim se poišče odvod produkta dveh ali več funkcij.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Odvod produkta
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Pariz
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Platon
Pluralizem
Pluralizem je v najširšem smislu priznavanje in odobravanje različnosti oz.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Pluralizem
Pravnik
Pravnik (nekdaj tudi jurist) je človek, ki deluje na področju prava.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Pravnik
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Pravo
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Protestantizem
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Religija
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in René Descartes
Retorika
Retórika ali govórništvo je veda, ki se ukvarja s pravilnim govorjenjem, izbranim besedjem, pravilno artikulacijo, suverenim in uglajenim nastopom, prezentnim obnašanjem, obvladovanjem mimike in gestikulacije ter sposobnostjo z zapisovanjem govorjenega teksta ter njegove izvedbe pred posameznikom, skupino ljudi, mikrofonom ali kamero.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Retorika
Rimsko pravo
Digestae.''Gothofredus'', 1583 Rimsko pravo v historičnem pomenu pomeni pravo rimske družbe, ki se je v tisočletnem trajanju rimske države spreminjalo kot živ organizem.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Rimsko pravo
Roman
Román je najobširnejše pripovedno delo v prozi.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Roman
Rudnik
Kladivo in macola, simbol za področje rudnika v nekaterih evropskih državah. Rudnik je infrastruktura za pridobivanje (izkopavanje) materialov na območju nahajališča energetskih ali mineralnih surovin, ki so hkrati neobnovljivi viri.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Rudnik
Saška
Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Saška
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Sankt Peterburg
Sinologija
Sinologija je veda o Kitajski.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Sinologija
Stroj
Britanskem otočju Žerjav, Biskaja, Španija Parni plug družbe Kemna, izdelan leta 1921 Stròj (praslovansko strojь - naprava, oprava) (pogovorno žargonsko 'mašina', od nemško die Maschine - stroj) je mehanična naprava, ki prenaša ali pretvarja energijo in s tem omogoča, olajšuje ali opravlja delo.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Stroj
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Teologija
Tomaž Akvinski
Tomaž Akvinski, redovnik, italijanski filozof, krščanski teolog in cerkveni učitelj OP, * 1225, verjetno Roccasecca, Neapeljsko kraljestvo (danes Italija), † 7. marec 1274, Fossanuova.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Tomaž Akvinski
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Udarni krater
Univerza v Leipzigu
Univerza v Leipzigu je nemška javna univerza s sedežem v Leipzigu v zvezni deželi Saška.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Univerza v Leipzigu
Verižni ulomek
Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Verižni ulomek
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Voda
Voltaire
François-Marie Arouet, bolje poznan pod psevdonimom Voltaire, francoski razsvetljenski pisatelj, esejist, deist in filozof, * 21. november 1694, Pariz, Francija, † 30. maj 1778, Pariz.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Voltaire
Vrsta (matematika)
Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Vrsta (matematika)
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Zemlja
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Zgodovinar
Zmnožek
Zmnóžek ali prodúkt je v matematiki rezultat deljenja ali izraz, ki označuje delitelje, na katerih se izvaja množenje.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Zmnožek
Znanstvno združenje Gottfrieda Wilhelma Leibniza
Znanstvno združenje Gottfrieda Wilhelma Leibniza (ali Leibniz-Gemeinschaft) je zveza nemških neuniverzitetnih raziskovalnih inštitutov, ki delujejo na raznih študijskih področjih.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in Znanstvno združenje Gottfrieda Wilhelma Leibniza
1. julij
1.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1. julij
14. november
14.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 14. november
1646
1646 (MDCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1646
1661
1661 (MDCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1661
1663
1663 (MDCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1663
1666
1666 (MDCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1666
1667
1667 (MDCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1667
1671
1671 (MDCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1671
1672
1672 (MDCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1672
1673
1673 (MDCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1673
1675
1675 (MDCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1675
1676
1676 (MDCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1676
1678
1678 (MDCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1678
1679
1679 (MDCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1679
1686
1686 (MDCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1686
1700
1700 (MDCC) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je pričelo na ponedeljek.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1700
1705
1705 (MDCCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1705
1710
1710 (MDCCX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1710
1711
1711 (MDCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1711
1714
1714 (MDCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1714
1716
1716 (MDCCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 1716
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Gottfried Wilhelm Leibniz in 20. stoletje
Glej tudi
Diplomiranci Univerze v Leipzigu
Nemški filologi
Nemški knjižničarji
Nemški logiki
Nemški luterani
Nemški protestanti
Razsvetljenski filozofi
Rojeni leta 1646
Umrli leta 1716
Člani Pruske akademije znanosti
Prav tako znan kot Gottfried Leibniz, Gottfried W. Leibniz, Leibniz.