Kazalo
54 odnosi: Auvergne (regija), Binomski koeficient, Bog, Clermont-Ferrand, Epicikloida, Evklid, Evklidska geometrija, Filozofija, Fizik, Fizika, Francija, Francozi, Geometrija, Gottfried Wilhelm Leibniz, Grščina, Hidrostatični tlak, Humanizem, Kartezični koordinatni sistem, Konhoida, Krivulja, Krog, Latinščina, Matematika, Merska enota, Odštevanje, Papos Aleksandrijski, Pariz, Pascaline, Pascalov polž, Paskal, Paskal (programski jezik), Polarni koordinatni sistem, Premica, Projektivna geometrija, Puy-de-Dôme, Razum, Religija, René Descartes, Rouen, Seštevanje, Srčnica, Stožec, Stožnica, Tekočina, Teorija števil, Tlak, Točka, Verjetnostni račun, Zgodovina matematike, Znanost, ... Razširi indeks (4 več) »
- Aforisti
- Francoski matematiki
- Rojeni leta 1623
- Umrli leta 1662
Auvergne (regija)
Auvergne (okcitansko Auvèrnha) je bila do leta 2015 geografsko osrednja francoska regija.
Poglej Blaise Pascal in Auvergne (regija)
Binomski koeficient
Binómski koeficiènt naravnega števila n in celoštevilčnega k je v matematiki koeficient, ki nastopa v razčlenjeni obliki binoma (x + y)n.
Poglej Blaise Pascal in Binomski koeficient
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Blaise Pascal in Bog
Clermont-Ferrand
Clermont-Ferrand (okcitansko Clarmont-Ferrand / Clarmont d'Auvèrnhe) je glavno mesto osrednje francoske regije Auvergne, občina in prefektura departmaja Puy-de-Dôme.
Poglej Blaise Pascal in Clermont-Ferrand
Epicikloida
Krivulja v rdeči barvi je epicikloida, ki nastane pri spremljanju gibanja izbrane točke na manjšem krogu s polmerom r.
Poglej Blaise Pascal in Epicikloida
Evklid
Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.
Poglej Blaise Pascal in Evklid
Evklidska geometrija
Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.
Poglej Blaise Pascal in Evklidska geometrija
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Blaise Pascal in Filozofija
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Blaise Pascal in Fizik
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Blaise Pascal in Fizika
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Blaise Pascal in Francija
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Blaise Pascal in Francozi
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Blaise Pascal in Geometrija
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Poglej Blaise Pascal in Gottfried Wilhelm Leibniz
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Blaise Pascal in Grščina
Hidrostatični tlak
Hídrostátični tlák je tlak v mirujoči tekočini zaradi njene lastne teže.
Poglej Blaise Pascal in Hidrostatični tlak
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Poglej Blaise Pascal in Humanizem
Kartezični koordinatni sistem
Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.
Poglej Blaise Pascal in Kartezični koordinatni sistem
Konhoida
premice.Stalna točka ''O'' je označena rdeče, premica je prikazana s črno barvo, vsak par obarvanih krivulj je za dolžino ''d'' oddaljen od presečišča premice s premico, ki jo dela daljica skozi ''O'' makes. V primeru modre krivulje, je ''d'' večji kot je razdalja točke ''O'' od premice, zaradi tega se zgornja modra krivulja ukrivi nazaj preko same sebe.
Poglej Blaise Pascal in Konhoida
Krivulja
Krivúlja je v matematiki prema ali kriva črta, bodisi v ravnini (ravninska krivulja), bodisi v prostoru (prostorska krivulja).
Poglej Blaise Pascal in Krivulja
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r.
Poglej Blaise Pascal in Krog
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Blaise Pascal in Latinščina
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Blaise Pascal in Matematika
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Poglej Blaise Pascal in Merska enota
Odštevanje
Odštévanje je v matematiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.
Poglej Blaise Pascal in Odštevanje
Papos Aleksandrijski
Papos, grški matematik, geometer in filozof, * okoli 290, Aleksandrija, † okoli 350, Aleksandrija.
Poglej Blaise Pascal in Papos Aleksandrijski
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Blaise Pascal in Pariz
Pascaline
Pascaline v muzeju Pascaline je bilo mehanično računalo, zmožno neposrednega seštevanja in odštevanja, ki ga je leta 1642 izumil Blaise Pascal in danes velja za začetnika mehaničnih računal.
Poglej Blaise Pascal in Pascaline
Pascalov polž
Nastanek Pascalovega polža. Pascalov polž (tudi samo polž) je vrsta rulete, ki nastane takrat, ko se krožnica zavrti po zunanji strani enako velike krožnice.
Poglej Blaise Pascal in Pascalov polž
Paskal
Paskal je v fiziki enota za merjenje tlaka in v mehaniki za merjenje napetosti.
Poglej Blaise Pascal in Paskal
Paskal (programski jezik)
Prográmski jêzik paskal je eden od mejnikov pri programskih jezikih, s katerim so generacije študentov brusile svoje znanje programiranja, v uporabi je ponekod še danes.
Poglej Blaise Pascal in Paskal (programski jezik)
Polarni koordinatni sistem
Polarni koordinatni sistem Dve točki podani s polarnimi koordinatami Pretvorba koordinat Polárni koordinátni sistém je ravninski koordinatni sistem, ki se ga uporablja v matematiki, fiziki, astronomiji in nekatrih drugih vedah.
Poglej Blaise Pascal in Polarni koordinatni sistem
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Blaise Pascal in Premica
Projektivna geometrija
Projektivna geometrija je posplošena geometrija, ki poleg običajnih točk kot povsem enakovredne obravnava še točke v neskončnosti.
Poglej Blaise Pascal in Projektivna geometrija
Puy-de-Dôme
Puy-de-Dôme (oznaka 63) je francoski departma, imenovan po mirujočem ognjeniku Puy de Dôme (slovensko hrib - kupola).
Poglej Blaise Pascal in Puy-de-Dôme
Razum
Razúm je v filozofskem pomenu sposobnost človeškega uma, da ustvarja in operira z abstraktnimi pojmi.
Poglej Blaise Pascal in Razum
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Blaise Pascal in Religija
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Poglej Blaise Pascal in René Descartes
Rouen
Rouen je zgodovinsko glavno mesto nekdanje pokrajine Normandije, sedanje severozahodne francoske regije Zgornje Normandije, občina in prefektura departmaja Seine-Maritime.
Poglej Blaise Pascal in Rouen
Seštevanje
Aritmetični stroj za seštevanje in odštevanje – aritmograf, 1720 (hrani Musée des Arts et Métiers) Seštévanje, sumácija ali adicija je v matematiki in aritmetiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij nad objekti, kot so množice, števila, ulomki, vektorji, matrike, polinomi.
Poglej Blaise Pascal in Seštevanje
Srčnica
krožnice po drugi krožnici. Srčnica prikazana kot ovojnica krožnic, katerih središča ležijo na dani krožnici in gredo skozi stalno točko na dani krožnici. Sŕčnica (tudi kardioída) (iz starogrške besede, kar pomeni srce) je ravninska krivulja, ki nastane pri vrtenju krožnice po drugi negibni krožnici z enakim polmerom.
Poglej Blaise Pascal in Srčnica
Stožec
Pokončni in poševni krožni stožec Posplošeni stožec Stožec je geometrijsko telo.
Poglej Blaise Pascal in Stožec
Stožnica
Različni ravninski preseki stožca dajo različne stožnice Razpredelnica stožnic, ''Ciklopedija'' (''Cyclopaedia''), 1728 Stóžnica in stôžnica (zastarelo stožérnica, oziroma stožêrnica) je v matematiki dvorazsežna presečna krivulja, ki nastane, če se preseka krožni stožec z ravnino.
Poglej Blaise Pascal in Stožnica
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Poglej Blaise Pascal in Tekočina
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Blaise Pascal in Teorija števil
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Blaise Pascal in Tlak
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Blaise Pascal in Točka
Verjetnostni račun
Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek.
Poglej Blaise Pascal in Verjetnostni račun
Zgodovina matematike
Stran iz al Hvarizmijeve ''Algebre'' iz leta 830 vozli, Larcov muzej, Lima, Peru Zgodovína matemátike je področje, ki se prvenstveno ukvarja z izvorom novih odkritij v matematiki in v manjši meri s standardnimi matematičnimi metodami in zapisi v preteklosti.
Poglej Blaise Pascal in Zgodovina matematike
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Blaise Pascal in Znanost
1623
1623 (MDCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Blaise Pascal in 1623
1662
1662 (MDCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Blaise Pascal in 1662
19. avgust
19.
Poglej Blaise Pascal in 19. avgust
19. junij
19.
Poglej Blaise Pascal in 19. junij