Kazalo
41 odnosi: Anatomija, Angelo Poliziano, Anglija, Antika, Antropocentrizem, Astronomija, Biologija, Bog, Coluccio Salutati, Erazem Rotterdamski, Filozofija, Flavio Biondo, François Rabelais, Francesco Petrarca, Francoska revolucija, Giovanni Boccaccio, Grščina, Hvalnica norosti, Ideologija, Immanuel Kant, Individualizem, Italija, Jean-Jacques Rousseau, Johann Reuchlin, Kultura, Laura Cereta, Leonardo Bruni, Lorenzo Valla, Marksizem, Matematika, Medicina, Mesto, Michel de Montaigne, Niccolò Machiavelli, Panteizem, Srednji vek, Thomas More, Umetnost, Univerza v Cambridgeu, Vittorino da Feltre, Znanost.
Anatomija
Anatomski človek v ''Najsrečnejših uricah vojvode Berijskega'' Anatomija (iz grščine anatemnō, izrežem, iz ἀνά τέμνω) je veda biologije, ki preučuje zgradbo živih bitij, zlasti človeka in živali.
Poglej Humanizem in Anatomija
Angelo Poliziano
Agnolo (Angelo) Ambrogini, znan tudi pod vzdevkom Poliziano, italijanski renesančni humanist, pesnik in filolog, * 14. julij 1454, Monetepulciano, Toskana, † 29. september 1494, Firence, Toskana.
Poglej Humanizem in Angelo Poliziano
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Humanizem in Anglija
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Humanizem in Antika
Antropocentrizem
Antropocentrízem (grško άνθρωπος: anthropos - človek, človeško bitje + κέντρον: kentron - središče) je nazor, katerega glavna zamisel je človekova nadrejenost naravi.
Poglej Humanizem in Antropocentrizem
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Humanizem in Astronomija
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Humanizem in Biologija
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Humanizem in Bog
Coluccio Salutati
Coluccio Salutati, italijanski politik in zgodovinar, * 1331, Stignano, † 1406, Firence.
Poglej Humanizem in Coluccio Salutati
Erazem Rotterdamski
Erazem Rotterdamski (latinsko: Desiderius Erasmus Roterodamus; pravo ime: Geert Geerts), nizozemski renesančni humanist, književnik, filolog, filozof in teolog, * 28. oktober 1466, Rotterdam, Nizozemska, † 12. julij 1536, Basel, Švica.
Poglej Humanizem in Erazem Rotterdamski
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Humanizem in Filozofija
Flavio Biondo
Flavio Biondo, italijanski zgodovinar in arheolog, * 1392, Forlì, † 4. junij 1463, Rim.
Poglej Humanizem in Flavio Biondo
François Rabelais
Francois Rabelais, francoski renesančni pisatelj, frančiškanski menih, filozof, humanist, posvetni duhovnik in zdravnik, * okoli 1494, Chinon, Vojvodina Anjou, Kraljevina Francija, † 9. april 1553, Pariz.
Poglej Humanizem in François Rabelais
Francesco Petrarca
Francesco Petrarca, italijanski pesnik in pisatelj, filozof in teolog * 20. julij 1304, Arezzo, Italija, † 19. julij 1374, Arquà Petrarca, Padova, Italija.
Poglej Humanizem in Francesco Petrarca
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Humanizem in Francoska revolucija
Giovanni Boccaccio
Giovanni Boccaccio, italijanski renesančni pisatelj in pesnik, * 16. junij 1313, Firence ali Certaldo, Italija, † 21. december 1375, Certaldo.
Poglej Humanizem in Giovanni Boccaccio
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Humanizem in Grščina
Hvalnica norosti
Prva izdaja Hvalnice norosti, Basel, 1515 Hvalnica norosti je delo, satira Erazma Rotterdamskega, enega najpomembnejših humanistov.
Poglej Humanizem in Hvalnica norosti
Ideologija
Ideologija (gr.
Poglej Humanizem in Ideologija
Immanuel Kant
Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.
Poglej Humanizem in Immanuel Kant
Individualizem
Individualizem je na splošno izraz s katerim opisujemo teoretičen ali praktičen poudarek na posameznika nasproti, ali celo na račun, skupine.
Poglej Humanizem in Individualizem
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Humanizem in Italija
Jean-Jacques Rousseau
Jean-Jacques Rousseau, francoski književnik, filozof, pedagog in skladatelj, švicarskega rodu * 28. junij 1712, Ženeva, † 2. julij 1778, Ermenonville pri Parizu.
Poglej Humanizem in Jean-Jacques Rousseau
Johann Reuchlin
Johann Reuchlin, nemški renesančni humanist, filolog, kabalist in filozof, * 29. januar 1455, Pforzheim, Baden-Württemberg, Nemčija, † 30. junij 1522, Liebenzell.
Poglej Humanizem in Johann Reuchlin
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Humanizem in Kultura
Laura Cereta
Laura Cereta, italijanska pisateljica, * september 1469, † 1499 Laura Cereta je bila ena izmed velikih humanističnih in feminističnih pisateljic Italije v 15.
Poglej Humanizem in Laura Cereta
Leonardo Bruni
Leonardo Bruni, italijanski humanist, zgodovinar in državnik, * 1369, Arezzo, † 9. marec 1444.
Poglej Humanizem in Leonardo Bruni
Lorenzo Valla
Lorenzo Valla (lorènco vàlla), italijanski humanist, filolog, filozof in zgodovinar, * 1407, Rim, Italija, † 1. avgust 1457, Rim.
Poglej Humanizem in Lorenzo Valla
Marksizem
Karla Marxa Marxov tesni sodelavec, Friedrich Engels Marksízem je dobil ime po nemškem mislecu Karlu Marxu (1818-1883) in predstavlja smer v filozofiji, ki izhaja iz njegovih razmišljanj.
Poglej Humanizem in Marksizem
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Humanizem in Matematika
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Humanizem in Medicina
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Humanizem in Mesto
Michel de Montaigne
Michel Eyquem de Montaigne, skrajšano imenovan Montaigne, francoski renesančni humanist, pisatelj in filozof, * 28. februar 1533, grad Montaigne, okraj Périgord, regija Akvitanija, Francija, † 13. september 1592, grad Montaigne, Akvitanija.
Poglej Humanizem in Michel de Montaigne
Niccolò Machiavelli
Niccolò di Bernado dei Machiavelli, italijanski (florentinski) renesančni humanist, diplomat, politik in filozof, * 3. maj 1469, Firence, Italija, † 22. junij 1527, Firence.
Poglej Humanizem in Niccolò Machiavelli
Panteizem
Meglica Helix, običajno poimenovana kot "Božje oko" Panteizem je prepričanje, da so resničnost, vesolje in kozmos identični z vrhovnim nadnaravnim bitjem (božanstvom) ali entiteto, ki ji je vesolje za lastno božanstvo stvarnika, ki se še vedno širi in obstaja že od začetka časa; ali da vse stvari sestavljajo vseobsegajoče in bistveno božanstvo, vesolje pa je manifestacija božanstva.
Poglej Humanizem in Panteizem
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Humanizem in Srednji vek
Thomas More
Sir Thomas More, angleški renesančni humanist, politik, pravnik, filozof, zgodovinar, pisatelj in svetnik Rimskokatoliške ter Anglikanske cerkve, * 7. februar 1478, London, Anglija, † 6. julij 1535, London.
Poglej Humanizem in Thomas More
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Poglej Humanizem in Umetnost
Univerza v Cambridgeu
Univerza v Cambridgeu (angleško, latinsko Universitas Cantabrigiensis) je univerza v Cambridgeu, Anglija, ki je bila ustanovljena okoli leta 1209 in velja za drugo najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu (za Univerzo v Oxfordu) in četrto najstarejšo v zahodnem (neislamskem) svetu.
Poglej Humanizem in Univerza v Cambridgeu
Vittorino da Feltre
Vittorino da Feltre, italijanski humanist, učitelj, * 1378, † 2. februar 1446.
Poglej Humanizem in Vittorino da Feltre
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Humanizem in Znanost
Prav tako znan kot Humanist.