Hitreje kot brskalnik!
279 odnosi: Achille Bocchi, Adelma Vay de Vaya, Agricola, Alberti, Albrecht Dürer, Alojz Rebula, Ancona, André Lwoff, Andrej Cergol, Angelo Poliziano, Anne Boleyn, Arheologija na Slovenskem, Ars nova, Ateizem, Augusto Del Noce, Šimun Kožičić Benja, Šipan, Škofija Trst, Španski zlati vek, Čakavščina, Čarobna gora, Človekoljubje, Baročno kiparstvo, Bazilika sv. Duha, Firence, Beneška republika, Bernard Pergerl, Biblioteca Marciana, Blaise Pascal, Bohemistika, Bohumil Hrabal, Cantate Domino, Canterburyjska stolnica, Charlotte Perkins Gilman, Christian Gottfried Schütz, Ciriaco de' Pizzicolli, De Corvatiae desolatione, Deležje, Domenico Fontana, Dramatika, Družbena kritika, Družina Gonzaga, Dvopičje, Erazem, Erazem Rotterdamski, Erich Fromm, Ervin Fritz, Estejeva galerija, Etika, Eugenio Garin, Federico da Montefeltro, ..., Felix Mendelssohn Bartholdy, Feltre, Filip Callimachus, Filippo Brunelleschi, Filozofska fakulteta, Florentinski koncil, François Rabelais, Francesco Barbaro, Francesco Landini, Francesco Petrarca, Francis Peyton Rous, Francisco Jiménez de Cisneros, Francoska književnost 16. stoletja, Francoska renesansa, Frane Petrić, Franjo Žgeč, Fray Luis de León, Frits van Oostrom, Georg Tannstetter, Georgij Gemist Pleton, Gerechtigkeitsbrunnen (Bern), Gian Giorgio Trissino, Giovanni Pico della Mirandola, Giovanni Villani, Gregor Schoettl, Guillaume Budé, Hans Holbein mlajši, Heidelberg, Helladius, Henri Dunant, Henrik VIII. Angleški, Hieronymus Bosch, Humanistično judovstvo, Humanistika, Hvalnica norosti, Iliri, Ilirija (država), Ilirizem, Imagine (pesem), Isaac Asimov, Italija, Italijanska renesansa, Italijansko renesančno slikarstvo, Ivan Supek, Ivan Vitez, Jacques Monod, Jacques Peletier du Mans, Janez Krstnik Mayr, Jaroslav Pánek, Jean Bodin, Jean-Paul Carteron, Jeronim Vidulić, Jezuitski kolegij v Ljubljani, Joachim Sterck van Ringelbergh, Johannes Cuspinianus, Johannes Goropius Becanus, Johannes Vodnianus Campanus, Juan Luis Vives, Juš Kozak, Judita (Marko Marulić), Julian Huxley, Julius Kugy, Jurij Trebizondski, Kaštel Stari, Kabinet (soba), Kaj je razsvetljenstvo (Foucault), Kamnoseštvo, Klasična gimnazija, Klasična gimnazija v Ljubljani, Klasicizem, Klavdij Galen, Kolosalni red, Konfucij, Konrad Celtis, Konrad Peutinger, Konstantinova darovnica, Koriolan Cipiko, Kristijan II. Danski, Kvintilijan, Laura Cereta, Legalizem (kitajska filozofija), Lelio Sozzini, Leon Battista Alberti, Leonardo Bruni, Liberalizem, Lorenzo Valla, Lovrenc Čadež, Ludovico Ariosto, Ludovico III. Gonzaga, Luka Knafelj, Lynda Blanchard, Macropedius, Maksimilijan II. Habsburški, Manabendra Nath Roy, Manjša renesančna gibanja, Mantegneva hiša, Mantova, Manuel Hrizoloras, Marko Gerbec, Marko Marulić, Marsilio Ficino, Martin Bauzer, Matija Hvale, Matija Korvin, Medičejska vila v Cafaggiolu, Mehmed II. Osvajalec, Melanholija I., Michael Shermer, Michel de Montaigne, Morris Viteles, Nagrobnik Ilaria del Carretto, Naturales quaestiones, Neapeljsko kraljestvo, Nečujam, Nemška književnost, Nemška renesansa, Niccolò Machiavelli, Nicolas-Claude Fabri de Peiresc, Nikolaj Kopernik, Paolo Santonino, Papeška palača, Avignon, Papež Aleksander VI., Papež Anastazij IV., Papež Inocenc VII., Papež Inocenc VIII., Papež Julij II., Papež Kalist III., Papež Klemen VII., Papež Leon X., Papež Marcel II., Papež Martin V., Papež Nikolaj V., Papež Pavel II., Papež Pij II., Papež Pij III., Papež Pij IV., Papež Sikst IV., Papež Urban VIII., Peter Apian, Peter Bonomo, Peter Pavel Vergerij, Peter Sloterdijk, Peti lateranski koncil, Petrus Ramus, Philipp Melanchthon, Pierre de Ronsard, Pietà (Michelangelo), Pietro Pomponazzi, Pisanello, Plenitev Rima (1527), Plinij mlajši, Politični spekter, Poljska književnost, Pomeni imen asteroidov: 10001–11000, Pomeni imen asteroidov: 11001–12000, Pomeni imen asteroidov: 15001–16000, Pomeni imen asteroidov: 23001–24000, Pomeni imen asteroidov: 24001–25000, Pomeni imen asteroidov: 5501–6000, Pomeni imen asteroidov: 6001–6500, Pomeni imen asteroidov: 7501–8000, Pomeni imen asteroidov: 8501–9000, Pomeni imen asteroidov: 9001–9500, Posvetni humanizem, Praxis filozofija, Protipapež Aleksander V., Rafaelove stance, Rdeča brada, Regimen Salernske šole zdravstva, Renesančna arhitektura v Italiji, Renesančna gibanja zunaj Italije, Renesančna književnost, Renesančna umetnost, Renesančne umetnice, Renesančno kiparstvo, Renesansa, Renesansa v Nizozemskih deželah, Robert Green Ingersoll, Rodolphus Agricola, Roger Scruton, Rucellaijeva palača, Salamanška šola, Salman Rushdie, Sandro Botticelli, Satira, Sedemnajst provinc, Severna renesansa, Seznam filozofskih vsebin, Seznam osebnosti iz Občine Šenčur, Seznam osebnosti iz Občine Mengeš, Seznam socioloških vsebin, Simfonija št. 9 (Beethoven), Slovenski biografski leksikon, Soška fronta, Srednjeveški regimen, Starogrška književnost, Staronizozemsko slikarstvo, Stolnica sv. Justa, Trst, Stolnica v Urbinu, Strasbourg, Sublimis Deus, Sveti Hieronim v studiu (Domenico Ghirlandaio), Thomas Henry Huxley, Thomas Linacre, Thomas More, Tokijska deklaracija, Tomaž Prelokar, Trento, Trubarjeva pot, UAnimals, Ulrich Zwingli, Umetnostna zgodovina, Univerza v Heidelbergu, Univerza v Leónu, Univerzalni unitarizem, Ustanovitev Rima, Valencija, Venceslav Boiani, Villa Almerico Capra, Vicenza, Vinko Brumen, Vittorino da Feltre, Vladar (Machiavelli), Vojaška akademija Združenih držav Amerike, Volbenk Inocenc Erberg, Vzhodna filozofija, Wales, Walt Whitman, William Blake, Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice. Razširi indeks (229 več) »
Achille Bocchi
Achille Bocchi, italijanski pisatelj, humanist in pravnik, * 1488, Bologna † 6. november 1562, Bologna.
Novo!!: Humanizem in Achille Bocchi · Poglej več »
Adelma Vay de Vaya
grofica Adelma Vay de Vaya, tudi Adelma von Vay, avstrijska pisateljica, medij, začetnica spiritizma na Slovenskem in Madžarskem, * 21. oktober 1840, Ternopil, Ukrajina, † 24. maj 1925, Slovenske Konjice, Kraljevina SHS, sedaj Slovenija.
Novo!!: Humanizem in Adelma Vay de Vaya · Poglej več »
Agricola
Agricola je lahko:; Ljudje.
Novo!!: Humanizem in Agricola · Poglej več »
Alberti
Alberti je priimek več oseb.
Novo!!: Humanizem in Alberti · Poglej več »
Albrecht Dürer
Albrecht Dürer, nemški slikar, grafik, matematik in teoretik, * 21. maj 1471, Nürnberg, Sveto rimsko cesarstvo (danes Nemčija), † 6. april 1528, Nürnberg.
Novo!!: Humanizem in Albrecht Dürer · Poglej več »
Alojz Rebula
Alojz Rebula, slovenski pisatelj, dramaturg, esejist, prevajalec, * 21. julij 1924, Šempolaj pri Nabrežini, Italija, † 23. oktober 2018, Topolšica.
Novo!!: Humanizem in Alojz Rebula · Poglej več »
Ancona
Ancona je italijansko mesto in pristanišče v italijanski deželi Marke, v srednji Italiji z okoli 100.000 prebivalci (2022).
Novo!!: Humanizem in Ancona · Poglej več »
André Lwoff
André Lwoff, francoski mikrobiolog, molekularni biolog in akademik ruskega rodu, nobelovec, * 8. maj 1902, Ainay-le-Château, Francija, † 30. september 1994, Pariz.
Novo!!: Humanizem in André Lwoff · Poglej več »
Andrej Cergol
Andrej Cergol (tudi Andrej Zergol), slovenski humanist, jezuit, filozof in matematik, * 8. september 1595, Vipavski Križ, † 23. januar 1645, Milje (Millstatt), Avstrija.
Novo!!: Humanizem in Andrej Cergol · Poglej več »
Angelo Poliziano
Agnolo (Angelo) Ambrogini, znan tudi pod vzdevkom Poliziano, italijanski renesančni humanist, pesnik in filolog, * 14. julij 1454, Monetepulciano, Toskana, † 29. september 1494, Firence, Toskana.
Novo!!: Humanizem in Angelo Poliziano · Poglej več »
Anne Boleyn
Anne Boleyn (Ana Boleyn), angleška kraljica med letoma 1533 in 1536, * 1501 ali 1507, † 19. maja 1536.
Novo!!: Humanizem in Anne Boleyn · Poglej več »
Arheologija na Slovenskem
Prve omembe arheoloških spomenikov s sedanjega slovenskega ozemlja zasledimo v času humanizma, ko se je tudi na Slovenskem razmahnilo zanimanje za antični svet.
Novo!!: Humanizem in Arheologija na Slovenskem · Poglej več »
Ars nova
Ars nova, traktat Phillippa de Vitryja Ars nova (»nova umetnost«) je bilo stilno obdobje v glasbi poznega srednjega veka, ki je izhajalo iz Francije.
Novo!!: Humanizem in Ars nova · Poglej več »
Ateizem
Ateízem (grško: α-θεος.
Novo!!: Humanizem in Ateizem · Poglej več »
Augusto Del Noce
Augusto Del Noce, italijanski filozof, akademik, politolog in politik, * 11. avgust 1910, Pistoia, Italija, † 30. december 1989, Rim, Italija.
Novo!!: Humanizem in Augusto Del Noce · Poglej več »
Šimun Kožičić Benja
Simon Begnius, (tudi Simone de Begna, Simon Modrusiensis, Symeon Episcopus Modrussiensis, Simon Begnii, Šimun Kožičić, Šimun Kožičić Benja) hrvaško-beneški duhovnik, teolog, humanist, glagoljaš, tiskarnar, govornik in modruški škof, * 1460, Zadar (Beneška republika; danes: Hrvaška), † 1536, Zadar (Beneška republika; danes: Hrvaška).
Novo!!: Humanizem in Šimun Kožičić Benja · Poglej več »
Šipan
Šipan je največji otok v skupini Elafitskih otokov.
Novo!!: Humanizem in Šipan · Poglej več »
Škofija Trst
Tržaška škofija obstaja od leta 524.
Novo!!: Humanizem in Škofija Trst · Poglej več »
Španski zlati vek
Španski zlati vek (špansko Siglo de oro) je obdobje razcveta španske umetnosti in literature, ki sovpada z vzponom španske Habsburške dinastije.
Novo!!: Humanizem in Španski zlati vek · Poglej več »
Čakavščina
Čakavščina (hrvaško čakavština, čakavica, čakavsko narječje, v lastni govorici čakavščina, čakavski jazik, ter čokovščina, čokovski jazik, čokovsko noričje) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob kajkavščini in štokavščini.
Novo!!: Humanizem in Čakavščina · Poglej več »
Čarobna gora
Čarobna gora (v izvirniku) je leta 1924 nastali razvojni roman pisatelja Thomasa Manna.
Novo!!: Humanizem in Čarobna gora · Poglej več »
Človekoljubje
Človekoljúbje ali s tujko filantropíja (grško ψιλος - prijatelj + ανθροπος - človek) označuje dobrohotnost in naklonjenost, ljubezen do drugih ljudi.
Novo!!: Humanizem in Človekoljubje · Poglej več »
Baročno kiparstvo
Baročno kiparstvo je kiparstvo, ki je povezano z baročnim slogom v obdobju med zgodnjim 17.
Novo!!: Humanizem in Baročno kiparstvo · Poglej več »
Bazilika sv. Duha, Firence
Bazilika Santo Spirito (cerkev sv. Duha) je cerkev v Firencah v Italiji.
Novo!!: Humanizem in Bazilika sv. Duha, Firence · Poglej več »
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Novo!!: Humanizem in Beneška republika · Poglej več »
Bernard Pergerl
Bernard Pergerl, slovenski pedagog, jezikoslovec, pravnik, matematik in astronom, * 1440, Zgornja Ščavnica, † 1501, Dunaj.
Novo!!: Humanizem in Bernard Pergerl · Poglej več »
Biblioteca Marciana
Čitalnica Biblioteca Marciana ali Knjižnica svetega Marka (ital. Biblioteca Marciana, vendar se v zgodovinskih dokumentih običajno imenuje Libreria pubblica di san Marco) je javna knjižnica v Benetkah v Italiji.
Novo!!: Humanizem in Biblioteca Marciana · Poglej več »
Blaise Pascal
Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.
Novo!!: Humanizem in Blaise Pascal · Poglej več »
Bohemistika
Josef Dobrovský – posmrtni portret (Jan Vilímek, 1884) Bohemistika je veda, ki se ukvarja s češkim jezikom in književnostjo.
Novo!!: Humanizem in Bohemistika · Poglej več »
Bohumil Hrabal
Bohumil Hrabal, češki pesnik in pripovednik, * 28. marec 1914, Brno, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 3. februar 1997, Praga.
Novo!!: Humanizem in Bohumil Hrabal · Poglej več »
Cantate Domino
Cantate Domino) je papeška bula, ki jo je izdal Evgen IV. 4. februarja 1441 na Florentinskem koncilu kot Odlok za etiopske Kopte. V njej izraža veselje nad zedinjenjem več bližnjevzhodnih krščanskih Cerkva in Armencev. V njej so naštete točke obvezne veroizpovedi kakor tudi prepričanje, da “Extra Ecclesiam nulla salus”, po čemer bula buri duhove tudi danes. Vsem, ki niso člani katoliške Cerkve, namreč žuga z večnim pogubljenjem v peklu.
Novo!!: Humanizem in Cantate Domino · Poglej več »
Canterburyjska stolnica
Canterburyjska stolnica v Canterburyju v Kentu je med najstarejšimi in najbolj znanimi krščanskimi objekti v Angliji in je na seznamu Unescove svetovne kulturne dediščine.
Novo!!: Humanizem in Canterburyjska stolnica · Poglej več »
Charlotte Perkins Gilman
Charlotte Perkins Gilman (rojena Perkins; 3. julij 1860 - 17. avgust 1935) je znana je tudi po priimku svojega prvega moža, in sicer kot Charlotte Perkins Stetson.
Novo!!: Humanizem in Charlotte Perkins Gilman · Poglej več »
Christian Gottfried Schütz
Christian Gottfried Schütz, nemški humanist, prevajalec, literarni teoretik in klasični filolog, * 19. maj 1747, Dederstedt, Saška - Anhalt; † 7. maj 1832, Halle.
Novo!!: Humanizem in Christian Gottfried Schütz · Poglej več »
Ciriaco de' Pizzicolli
Ciriaco de' Pizzicolli ali Ciriaco iz Ankone je bil stalno potujoč italijanski humanist in antikvar, rojen v bogati trgovski družini v italijanskem jadranskem pristanišču Ankona, * 31. julij 1391, † 1453/1455.
Novo!!: Humanizem in Ciriaco de' Pizzicolli · Poglej več »
De Corvatiae desolatione
De Corvatiae desolatione je govor, ki ga je imel Simon Begnius najprej med Petim lateranskim koncilom 27. aprila 1513; tukaj objavljeni govor pa pred papežem Leonom X. in kardinali 5. novembra 1516.
Novo!!: Humanizem in De Corvatiae desolatione · Poglej več »
Deležje
Deléžje je nepregibna glagolska oblika v vlogi prislova.
Novo!!: Humanizem in Deležje · Poglej več »
Domenico Fontana
Domenico Fontana (Melide, 1543 — Neapelj, 1607), je bil italijanski inženir in arhitekt med pozno renesanso in zgodnjim barokom.
Novo!!: Humanizem in Domenico Fontana · Poglej več »
Dramatika
Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).
Novo!!: Humanizem in Dramatika · Poglej več »
Družbena kritika
Družbena kritika je pojem s področij socialne filozofije, politične ekonomije, sociologije, socialne psihologije, psihoanalize, literature in družbenih ved.
Novo!!: Humanizem in Družbena kritika · Poglej več »
Družina Gonzaga
Družina Gonzaga je bila vladarska družina, ki je vladala Mantovi v severni Italiji od leta 1328 do 1708; prav tako so vladali Monferratu v Piemontu in Neversu v Franciji, pa tudi številnim drugim manjšim fevdom po Evropi.
Novo!!: Humanizem in Družina Gonzaga · Poglej več »
Dvopičje
Dvópíčje je v jezikoslovju enodelno ločilo, s katerim označujemo naštevanje, razlaganje ali dobesedno navajanje.
Novo!!: Humanizem in Dvopičje · Poglej več »
Erazem
Erazem je moško osebno ime.
Novo!!: Humanizem in Erazem · Poglej več »
Erazem Rotterdamski
Erazem Rotterdamski (latinsko: Desiderius Erasmus Roterodamus; pravo ime: Geert Geerts), nizozemski renesančni humanist, književnik, filolog, filozof in teolog, * 28. oktober 1466, Rotterdam, Nizozemska, † 12. julij 1536, Basel, Švica.
Novo!!: Humanizem in Erazem Rotterdamski · Poglej več »
Erich Fromm
Erich Seligmann Fromm, nemški socialni psiholog in humanistični filozof, * 23. marec 1900, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 18. marec 1980, Muralto, kanton Tessin, Švica.
Novo!!: Humanizem in Erich Fromm · Poglej več »
Ervin Fritz
Ervin Fritz, slovenski pesnik, dramatik, dramaturg in prevajalec, * 27. junij 1940, Prebold.
Novo!!: Humanizem in Ervin Fritz · Poglej več »
Estejeva galerija
Estejeva galerija je muzej umetnosti v Modeni, v katerem so večinoma dela italijanskih slikarjev iz 14.
Novo!!: Humanizem in Estejeva galerija · Poglej več »
Etika
Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.
Novo!!: Humanizem in Etika · Poglej več »
Eugenio Garin
Eugenio Garin, italijanski zgodovinar in filozof, * 9. maj 1909, Rieti, Italija, † 29. december 2004, Firence.
Novo!!: Humanizem in Eugenio Garin · Poglej več »
Federico da Montefeltro
Federico da Montefeltro, znan tudi kot Federico III da Montefeltro, kondotjer italijanske renesanse, mecen in gospodar Urbina, * 7. junij 1422, † 10. september 1482 Priznani intelektualni humanist in civilni vodja v Urbinu je poleg svojega brezhibnega slovesa borilnih veščin in časti z lastno ekipo pisarjev v svojem skriptoriju naročil gradnjo velike knjižnice, morda največje v Italiji po Vatikanu in je okoli sebe sestavil velik humanistični dvor v vojvodski palači Urbina, ki sta jo oblikovala Luciano Laurana in Francesco di Giorgio Martini.
Novo!!: Humanizem in Federico da Montefeltro · Poglej več »
Felix Mendelssohn Bartholdy
Jacob Ludwig Felix Mendelssohn Bartholdy, nemški skladatelj, * 3. februar 1809, Hamburg, Nemčija, † 4. november 1847, Leipzig, Saška, Nemčija.
Novo!!: Humanizem in Felix Mendelssohn Bartholdy · Poglej več »
Feltre
Feltre je mesto in hkrati občina v provinci Belluno italijanske dežele Benečija: mesto ima okoli 20.000 prebivalcev.
Novo!!: Humanizem in Feltre · Poglej več »
Filip Callimachus
Filip Callimachus, poljsko-italijanski humanist, pisatelj in akademik, * 1437, San Gimignano, † 1497.
Novo!!: Humanizem in Filip Callimachus · Poglej več »
Filippo Brunelleschi
Filippo Brunelleschi, italijanski renesančni arhitekt, * 1377, † 15. april 1446.
Novo!!: Humanizem in Filippo Brunelleschi · Poglej več »
Filozofska fakulteta
Filozofska fakulteta je naziv več fakultet, kjer primarno učijo humanistične in družboslovne vede.
Novo!!: Humanizem in Filozofska fakulteta · Poglej več »
Florentinski koncil
Florentinski koncil, tudi koncil v Baslu, Ferrari in Firencah, je potekal v letih 1431-1445. Sklical ga je papež Martin V. v Baslu; po njegovi smrti ga je papež papež Evgen IV. leta 1438 prestavil v Ferraro, nazadnje pa je bil zaradi kuge leto kasneje prenesen v Firence. Trajal je vse do turške zasedbe Konstantinopla leta 1453. Udeležili so se ga v precejšnjem številu predstavniki bizantinske cerkve, tudi v pričakovanju pomoči proti Turkom, medtem ko se grški verski dostojanstveniki niso odzvali povabilu, ki jim ga je baje poslal v papeževem imenu Nikolaj Kuzanski. Glavni namen koncila je bilo ponovno združenje zahodnega in vzhodnega krščanstva. V praksi je po njem nekaj manjših vzhodnih Cerkva stopilo v unijo z Rimskokatoliško cerkvijo (danes jih imenujemo uniatske Cerkve ali katoliške Cerkve vzhodnega obreda), do večjega zedinjenja pa ni prišlo.
Novo!!: Humanizem in Florentinski koncil · Poglej več »
François Rabelais
Francois Rabelais, francoski renesančni pisatelj, frančiškanski menih, filozof, humanist, posvetni duhovnik in zdravnik, * okoli 1494, Chinon, Vojvodina Anjou, Kraljevina Francija, † 9. april 1553, Pariz.
Novo!!: Humanizem in François Rabelais · Poglej več »
Francesco Barbaro
Francesco Barbaro, italijanski renesančni humanist, * 1390, Benetke, † 1454.
Novo!!: Humanizem in Francesco Barbaro · Poglej več »
Francesco Landini
Francesco Landini (tudi Landino) italijanski skladatelj, pevec, pesnik, glasbilar in orglar, * okrog 1325, † 2. september 1397, Firence.
Novo!!: Humanizem in Francesco Landini · Poglej več »
Francesco Petrarca
Francesco Petrarca, italijanski pesnik in pisatelj, filozof in teolog * 20. julij 1304, Arezzo, Italija, † 19. julij 1374, Arquà Petrarca, Padova, Italija.
Novo!!: Humanizem in Francesco Petrarca · Poglej več »
Francis Peyton Rous
(Francis) Peyton Rous, ameriški patolog in virolog, Nobelovec, * 5. oktober 1879, Baltimore, Maryland, Združene države Amerike, † 16. februar 1970, New York.
Novo!!: Humanizem in Francis Peyton Rous · Poglej več »
Francisco Jiménez de Cisneros
Francisco Jiménez de Cisneros, španski kardinal in politik, * 1436, Torrelaguna, Kastilja (današnja Španija), † 8. november 1517, Roa de Duero, Španija.
Novo!!: Humanizem in Francisco Jiménez de Cisneros · Poglej več »
Francoska književnost 16. stoletja
Francosko književnost 16.
Novo!!: Humanizem in Francoska književnost 16. stoletja · Poglej več »
Francoska renesansa
Francoska renesansa je bila kulturno in umetniško gibanje v Franciji med 15.
Novo!!: Humanizem in Francoska renesansa · Poglej več »
Frane Petrić
Frane Petrić (latinsko Franciscus Patricius; italijansko Francesco Patrizi da Cherso), hrvaški renesančni humanist, * 25. april 1529,Cres (Hrvaška), † 6. februar 1597, Rim, Italija. Franjo Petrič je bil odkrito nasproten aristotelovski sholastiki. Aristotelova filozofija je zanj bistveno preveč racionalistična, da bi bila združljiva s krščanstvom. Namesto Aristotela zagovarja in utemeljuje novo filozofijo, ki sinkretično združuje Platona, antične pitagorejske in hermetične spise novoplatonistov, cerkvenih očetov kot tudi povzetke iz bližnjevzhodnih antičnih religij (egipčanske in perzijske magije, naukov Zoroastra, Manija in sabejskega kulta zvezd). Novo filozofijo je želel uporabiti v protireformacijskem boju, vendar je kljub papeževi moralni podpori imel težave z inkvizicijo, ki ga sicer ni obtožila. Kljub utemeljevanju sinkretičnega platonističnega filozofskega sistema na krščanski veri, je Petrićevo delo izjemno obsežno in raznovrstno. Njegov celoten opus obsega 60 del po področjih literarne in glasbene teorije, retorike, zgodovine, analiz vojaške strategije, matematike, astronomije, meteorologije, oceanografije, medicine in utopije.
Novo!!: Humanizem in Frane Petrić · Poglej več »
Franjo Žgeč
Franjo Žgeč, slovenski pedagog, * 11. april 1896, Dornava, † 31. avgust 1961, Celje.
Novo!!: Humanizem in Franjo Žgeč · Poglej več »
Fray Luis de León
Univerzi v Salamanci. Fray (iz besede fraile, ki v španščini pomeni "menih" oziroma "brat") Luis de León (F.); pesnik, humanist, pripadnik avguštinskega reda in ustanovitelj salamantinske šole, * 1527 ali 1528, Belmonte, Cuenca; † 23. avgust 1591, Madrigal de las Altas Torres.
Novo!!: Humanizem in Fray Luis de León · Poglej več »
Frits van Oostrom
Frits van Oostrom, nizozemski humanist in akademik, * 1953, Utrecht, Nizozemska.
Novo!!: Humanizem in Frits van Oostrom · Poglej več »
Georg Tannstetter
Georg Tannstetter (tudi latinizirano Georgius Collimitius), nemški humanist, zdravnik, matematik, astronom in kartograf, * sredina aprila 1482, Rain na Lechu, Bavarska, Nemčija, † 26. marec 1535, Innsbruck, Avstrija.
Novo!!: Humanizem in Georg Tannstetter · Poglej več »
Georgij Gemist Pleton
Georgij Gemist z vzdevkom Pleton (grško: Γεώργιος Πλήθων Γεμιστός), bizantinski humanist, teolog, filolog, prevajalec, filozof in geograf, * okoli 1355, verjetno Konstantinopel, † 26. junij 1452, Mistra, Peloponez.
Novo!!: Humanizem in Georgij Gemist Pleton · Poglej več »
Gerechtigkeitsbrunnen (Bern)
Gerechtigkeitsbrunnen (Vodnjak pravičnosti) je vodnjak iz 16.
Novo!!: Humanizem in Gerechtigkeitsbrunnen (Bern) · Poglej več »
Gian Giorgio Trissino
Gian Giorgio Trissino, italijanski humanist, pesnik, dramatik, diplomat in jezikoslovec, * 8. julij 1478, Vicenza, † 8. december 1550.
Novo!!: Humanizem in Gian Giorgio Trissino · Poglej več »
Giovanni Pico della Mirandola
Grof Giovanni Pico della Mirandola, italijanski renesančni humanist, filozof, teolog in kabalist, * 24. februar 1463, Mirandola, pokrajina Emilija - Romanja, Italija, † 17. november 1494, Firence, Toskana, Italija.
Novo!!: Humanizem in Giovanni Pico della Mirandola · Poglej več »
Giovanni Villani
Giovanni Villani, italijanski bankir, zgodovinar in kronist, *1276 ali 1280, Firence, Italija, † 1348, Firence, Italija je najbolj je znan po svojem delu Nuova Cronica, v kateri je opisal velik del zgodovine mesta Firenc, od padca babilonskega stolpa, pa vse do leta 1348.
Novo!!: Humanizem in Giovanni Villani · Poglej več »
Gregor Schoettl
Gregor Schoettl (tudi Schöttl), slovenski (avstrijski) filozof in fizik, * 14. februar 1732, Steyr, avstrijska Štajerska, † 4./5. november, 1777, Ljubljana.
Novo!!: Humanizem in Gregor Schoettl · Poglej več »
Guillaume Budé
Guillaume Budé (Guilielmus Budaeus), francoski renesančni humanist, filolog, pravnik in filozof, * 26. januar 1467, Pariz, Francija, † 23. avgust 1540, Pariz.
Novo!!: Humanizem in Guillaume Budé · Poglej več »
Hans Holbein mlajši
Hans Holbein mlajši (okoli 1497– med 7. oktobrom in 29. novembrom 1543) je bil nemški in švicarski slikar in grafik, ki je delal v slogu severne renesanse.
Novo!!: Humanizem in Hans Holbein mlajši · Poglej več »
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Novo!!: Humanizem in Heidelberg · Poglej več »
Helladius
Helladius lahko pomeni.
Novo!!: Humanizem in Helladius · Poglej več »
Henri Dunant
Jean Henri Dunant, švicarski mirovnik in humanist, * 8. maj 1828, Ženeva, Švica, † 30. oktober 1910, Heiden.
Novo!!: Humanizem in Henri Dunant · Poglej več »
Henrik VIII. Angleški
Henrik VIII. (angleško Henry VIII), angleški kralj, lord Irske in irski kralj, * 28. junij 1491, Palača Platentia, Greenwich, Anglija, † 28. januar 1547, Palača Whitehall, London, Anglija.
Novo!!: Humanizem in Henrik VIII. Angleški · Poglej več »
Hieronymus Bosch
Hieronymus Bosch (pravo ime Jeroen van Aken), nizozemski renesančni slikar, * okoli 1450, 's-Hertogenbosch, † 9. avgust 1516.
Novo!!: Humanizem in Hieronymus Bosch · Poglej več »
Humanistično judovstvo
Simbol Humanizma Humanistično judovstvo je judovska verska ločina, ki z vidika judovske identitete poudarja, da sta kultura in zgodovina skupnosti pomembnejši od čaščenja Boga.
Novo!!: Humanizem in Humanistično judovstvo · Poglej več »
Humanistika
Humanistika je izraz za znanstvene discipline, ki proučujejo človeka, njegovo umetnost in kulturo večinoma z uporabo analitičnih in kritičnih metod, za razliko od naravoslovja in družboslovja, ki uporabljata empirične metode.
Novo!!: Humanizem in Humanistika · Poglej več »
Hvalnica norosti
Prva izdaja Hvalnice norosti, Basel, 1515 Hvalnica norosti je delo, satira Erazma Rotterdamskega, enega najpomembnejših humanistov.
Novo!!: Humanizem in Hvalnica norosti · Poglej več »
Iliri
Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.
Novo!!: Humanizem in Iliri · Poglej več »
Ilirija (država)
Ilirija (antično grško: Ἰλλυρία ali Ἰλλυρίς, latinsko: Illyria ali Illyricum zgodovinsko geografsko področje, ki so ga v antiki naseljevala številna ilirska plemena. Plemena so imela skupen jezik in prebivala na ozemlju, ki se približno ujema z ozemljem bivše Socialistične federativne republike Jugoslavije, in delu sedanje republike Albanije.
Novo!!: Humanizem in Ilirija (država) · Poglej več »
Ilirizem
Ilirizem ali ilirsko gibanje imenujemo južnoslovansko književno-kulturno in narodno-politično gibanje iz prve polovice 19. stoletja, nastalo kot prilagoditev teorije Jana Kollarja o slovanski vzajemnosti (panslavizmu).
Novo!!: Humanizem in Ilirizem · Poglej več »
Imagine (pesem)
»Imagine« je pesem, ki jo je napisal in izvedel angleški glasbenik John Lennon, leta 2017 je bila kot soavtorica priznana Yoko Ono.
Novo!!: Humanizem in Imagine (pesem) · Poglej več »
Isaac Asimov
Isaac Asimov (IPA //,: Ájzek Azímov, izvirno Isak Judovič Azimov, ameriški biokemik in pisatelj ruskega rodu, * okoli 2. januar 1920, Petroviči, Smolenska gubernija, Sovjetska zveza (sedaj Smolenska oblast, Rusija), † 6. april 1992, Manhattan, New York, zvezna država New York, ZDA. Asimov je najbolj znan kot popularizator znanosti in pisec znanstvene fantastike. Že za časa življenja je v angloameriški literarni tradiciji veljal za enega od »velike trojice« piscev ZF, v katero prištevajo še Roberta Ansona Heinleina in Arthurja Charlesa Clarkea. Od leta 1979 je bil redni profesor biokemije na Medicinski šoli Univerze v Bostonu. Bil je plodovit pisatelj in je napisal ali uredil več kot 500 knjig. Napisal je tudi približno 90.000 pisem in razglednic. Najbolj je znan po svoji trdi znanstveni fantastiki. Večkrat je prejel nagradi hugo in nebula. Pisal je tudi misterijo in fantazijo (detektivke, humor) pa tudi poljudnoznanstveno (na najrazličnejših področjih – od astronomije, kemije, matematike in genetike do zgodovine, svetopisemske eksegeze in literarne kritike) in drugo neleposlovje. Večina njegovih poljudnoznanstvenih knjig pojasnjuje koncepte na zgodovinski način, pri čemer sega čim dlje v čas, ko je bila obravnavana znanost na najpreprostejši stopnji. Zgledi vključujejo Vodnik po znanosti, tri zvezke Razumevanje fizike in Kronologijo znanosti in odkritij Asimova. Nekateri izrazi iz njegovih del – robotics (robotehnika, robotika), positronic (pozitronski), psychohistory (psihozgodovina, veda o vedénju velikih skupin ljudi) – so se trdno uveljavili v angleščini in drugih jezikih. V enem od svojih nagovorov bralcem je humanistično vlogo znanstvene fantastike v sodobnem svetu formuliral takole: »Zgodovina je prišla do točke, ko človeštvu ni več dovoljeno sovraštvo. Ljudje na Zemlji bi morali biti prijatelji. To sem v svojih delih vedno poskušal poudariti... Mislim, da ni mogoče doseči, da bi se imeli vsi ljudje med seboj radi, želel pa bi uničiti sovraštvo med ljudmi. In povsem resno verjamem, da je znanstvena fantastika eden od členov, ki pomaga združevati človeštvo. Problemi, ki jih postavljamo v znanstveni fantastiki, postanejo pereči problemi vsega človeštva... Pisec znanstvene fantastike, bralec znanstvene fantastike, znanstvena fantastika sama služi človeštvu.« Njegovo najbolj znano delo je serija Foundation, katere prve tri knjige so leta 1966 osvojile enkratno nagrado hugo za »najboljšo serijo vseh časov«. Njegovi drugi večji seriji sta Galactic Empire in Robot. Romani Galactic Empire so postavljeni v veliko zgodnejšo zgodovino istega izmišljenega vesolja kot serija Foundation. Kasneje je s Foundation and Earth (1986) to oddaljeno prihodnost povezal s serijo Robot in za svoja dela ustvaril enotno »zgodovino prihodnosti«. Napisal je tudi več kot 380 kratkih zgodb, vključno s socialnofantastično novelo »Nightfall«, ki jo je leta 1964 zruženje Ameriški pisci znanstvene fantastike (SFWA) izbralo za najboljšo kratko znanstvenofantastično zgodbo vseh časov. Asimov je napisal serijo mladinskih znanstvenofantastičnih romanov Lucky Starr pod vzdevkom Paul French. Bil je predsednik Ameriškega humanističnega združenja (AHA). V njegovo čast so poimenovali več entitet, vključno z asteroidom (5020) Asimov, kraterjem na Marsu, osnovno šolo K099 v Brooklynu, Hondinim humanoidnim robotom ASIMO in štirimi literarnimi nagradami.
Novo!!: Humanizem in Isaac Asimov · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Humanizem in Italija · Poglej več »
Italijanska renesansa
Italijanska renesansa (italijansko Rinascimento) je bilo obdobje italijanske zgodovine, ki se je začelo v 14.
Novo!!: Humanizem in Italijanska renesansa · Poglej več »
Italijansko renesančno slikarstvo
Italijansko renesančno slikarstvo je obdobje, ki se je začelo v poznem 13.
Novo!!: Humanizem in Italijansko renesančno slikarstvo · Poglej več »
Ivan Supek
Ivan Supek, hrvaški fizik, filozof, pisatelj, mirovnik in humanist, * 8. april 1915, Zagreb, Hrvaška, † 5. marec 2007, Zagreb.
Novo!!: Humanizem in Ivan Supek · Poglej več »
Ivan Vitez
Ivan Vitez iz Sredne (madžarsko Vitéz zrednai Vitéz János, hrvaško Ivan Vitez od Sredne) je bil madžarski nadškof Esztergoma, pomemben humanist, diplomat, latinist, matematik, astrolog in astronom, * okoli 1408, † 8. avgust 1472.
Novo!!: Humanizem in Ivan Vitez · Poglej več »
Jacques Monod
Jacques Lucien Monod, francoski biokemik in molekularni biolog, nobelovec, * 9. februar 1910, Pariz, Francija, † 31. maj 1976, Cannes.
Novo!!: Humanizem in Jacques Monod · Poglej več »
Jacques Peletier du Mans
Jacques Peletier du Mans, francoski humanist, pesnik in matematik, * 1517, Le Mans, † 1582, Pariz.
Novo!!: Humanizem in Jacques Peletier du Mans · Poglej več »
Janez Krstnik Mayr
Janez Krstnik Mayr von Mayregg tudi Janez Baptist, tiskar in knjigotržec, ki je deloval na Kranjskem, * 20. februar 1634, Frauen-Chiemsee na Bavarskem, † 1708, Salzburg.
Novo!!: Humanizem in Janez Krstnik Mayr · Poglej več »
Jaroslav Pánek
Jaroslav Pánek, češki slovenist in zgodovinar, * 23. januar 1947, Praga.
Novo!!: Humanizem in Jaroslav Pánek · Poglej več »
Jean Bodin
Jean Bodin, francoski pravnik, zgodovinar, ekonomist, filozof, državnik, * 1530, Angers, Francija, † 1596, Laon, Francija.
Novo!!: Humanizem in Jean Bodin · Poglej več »
Jean-Paul Carteron
Jean-Paul Carteron, švicarsko-francoski humanist, * ?. Carteron je ustanovil Crans Montana Forum.
Novo!!: Humanizem in Jean-Paul Carteron · Poglej več »
Jeronim Vidulić
Jeronim Vidulić je hrvaški pesnik, notar in humanist.
Novo!!: Humanizem in Jeronim Vidulić · Poglej več »
Jezuitski kolegij v Ljubljani
Cerkev sv. Jakoba v Ljubljani, v ozadju del jezuitskega kolegija v prvi polovici 17. stoletja Jezuitski kolegij v Ljubljani je bil ustanovljen leta 1597, razpuščen leta 1773 in obujen leta 2017.
Novo!!: Humanizem in Jezuitski kolegij v Ljubljani · Poglej več »
Joachim Sterck van Ringelbergh
Joachim Sterck van Ringelbergh, flamski humanist, matematik, astrolog in enciklopedist, * 1499, Antwerpen, Belgija, † 1556.
Novo!!: Humanizem in Joachim Sterck van Ringelbergh · Poglej več »
Johannes Cuspinianus
Johannes Cuspinianus (rojen kot Johan Spießhaymer oziroma Speißheimer), avstrijski humanist, zdravnik, znanstvenik, diplomat, zgodovinar in pesnik, * december 1473, Spießheim pri Schweinfurtu, Frankovska, † 19. april 1529, Dunaj.
Novo!!: Humanizem in Johannes Cuspinianus · Poglej več »
Johannes Goropius Becanus
Johannes Goropius Becanus, nizozemski zdravnik, jezikoslovec in humanist, * 1519, Gorp, † 1572, Maastricht.
Novo!!: Humanizem in Johannes Goropius Becanus · Poglej več »
Johannes Vodnianus Campanus
Johannes Vodnianus Campanus, (tudi Jan Vodňanský Campanus, Jan z Vodňan, Jan Campanus-Vodňanský, Jan Kampánus Vodňanský, Janu Campanovi Vodňanském, Ionnes Campanus Vodnianus), češki humanist, skladatelj, pedagog, pesnik, dramatik, jezikoslovec in zgodovinar, * 27. december 1572, † 13. december 1622.
Novo!!: Humanizem in Johannes Vodnianus Campanus · Poglej več »
Juan Luis Vives
Juan Luis Vives, latinsko Ioannes Lodovicus Vives, špansko-flamski renesančni humanist, filozof in pedagog, * 6. marec 1492, Valencija, Španija, † 6. maj 1540, Brugge, Flamska, Belgija.
Novo!!: Humanizem in Juan Luis Vives · Poglej več »
Juš Kozak
Juš Kozak, slovenski pisatelj, esejist, gledališki kritik in urednik, * 26. junij 1892, Ljubljana, † 29. avgust 1964, Ljubljana.
Novo!!: Humanizem in Juš Kozak · Poglej več »
Judita (Marko Marulić)
Judita je najbolj znano delo Marka Marulića in prvi umetniški ep hrvaške književnosti, ki se prepeva v hrvaščini in se zgleduje po zgodbi iz Stare zaveze.
Novo!!: Humanizem in Judita (Marko Marulić) · Poglej več »
Julian Huxley
Sir Julian Sorell Huxley, FRS, angleški evolucijski biolog in humanist, * 22. junij 1887, London, Anglija, † 14. februar 1975, London.
Novo!!: Humanizem in Julian Huxley · Poglej več »
Julius Kugy
Julius Kugy, slovenski pravnik, alpinist, častnik, pisatelj in humanist, oče alpinizma v Julijskih Alpah; * 19. julij 1858, Gorica; † 5. februar 1944, Trst.
Novo!!: Humanizem in Julius Kugy · Poglej več »
Jurij Trebizondski
Jurij Trebizondski (grški filozof, učenjak, humanist in prevajalec, * 3. april 1395, Kreta, † 1486, Rim. Jurij Trebizondski je bil predstavnik renesančnega humanizma. V metodologiji je bil pokristjanjeni aristotelovec.
Novo!!: Humanizem in Jurij Trebizondski · Poglej več »
Kaštel Stari
Kaštel Stari so naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Kaštela; le-ta pa spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Novo!!: Humanizem in Kaštel Stari · Poglej več »
Kabinet (soba)
Kabinet (znan tudi pod drugimi imeni) je bil zasebna soba v hišah in palačah zgodnje moderne Evrope, soba, ki je služila kot studio ali za umik običajno moža.
Novo!!: Humanizem in Kabinet (soba) · Poglej več »
Kaj je razsvetljenstvo (Foucault)
Kaj je razsvetljenstvo? je krajši tekst, ki ga je leta 1984 napisal Michel Foucault.
Novo!!: Humanizem in Kaj je razsvetljenstvo (Foucault) · Poglej več »
Kamnoseštvo
Obrt kamnoseštvo obstaja od kar je človeštvo začelo uporabljati svoj um in svoje roke.
Novo!!: Humanizem in Kamnoseštvo · Poglej več »
Klasična gimnazija
Klasična gimnazija je ena od zvrsti gimnazije, ki ima poudarek na humanizmu in družboslovju.
Novo!!: Humanizem in Klasična gimnazija · Poglej več »
Klasična gimnazija v Ljubljani
Klasična gimnazija v Ljubljani je bila šola, ki je delovala v Ljubljani med letoma 1563 in 1965 in je ena pomembnejših šol, ki so delovale na prostoru današnje Slovenije.
Novo!!: Humanizem in Klasična gimnazija v Ljubljani · Poglej več »
Klasicizem
Klasicízem v umetnosti se v splošnem nanaša na visoko upoštevanje klasičnega obdobja, klasične antike v zahodni tradiciji, kot postavljanje standardov za okus, ki ga klasicisti poskušajo posnemati.
Novo!!: Humanizem in Klasicizem · Poglej več »
Klavdij Galen
Klávdij Galén (Aelius Galénus ali Claudius Galénus), bolj poznan kot Galén iz Pergamóna, grško govoreč rimski zdravnik in filozof.
Novo!!: Humanizem in Klavdij Galen · Poglej več »
Kolosalni red
V klasični arhitekturi je kolosalni red (imenovan tudi orjaški red) klasični red, pri katerem stebri ali pilastri potekajo čez dve ali več nadstropij.
Novo!!: Humanizem in Kolosalni red · Poglej več »
Konfucij
Konfucij ali Kong Fudzi (kitajščina 孔夫子; pinjin: Kǒng Fūzǐ, dobesedni pomen: učitelj/mojster Kong), pravo ime: Kong Čju 孔丘, je bil starokitajski filozof, avtor in politik.
Novo!!: Humanizem in Konfucij · Poglej več »
Konrad Celtis
Konrad Keltis (Conrad Celtes), nemški humanist, * 1. februar 1459, Wipfeld pri Schweinfurtu, Nemčija, † 4. februar 1508, Dunaj.
Novo!!: Humanizem in Konrad Celtis · Poglej več »
Konrad Peutinger
Konrad Peutinger, nemški humanist, antikvar in diplomat, *14. oktober 1465, Augsburg, † 28. december 1547.
Novo!!: Humanizem in Konrad Peutinger · Poglej več »
Konstantinova darovnica
Konstantinova darovnica je ponarejen rimski cesarski odlok, s katerim je cesar Konstantin I. Veliki iz 4.
Novo!!: Humanizem in Konstantinova darovnica · Poglej več »
Koriolan Cipiko
Koriolan Cipiko (tudi Koriolan Ćipiko in latinsko Coriolanus Ceppico ali Coriolanus Cepio), beneški plemič, hrvaški humanist, zgodovinar in vojak, * 1425, Trogir, † 1493, Trogir.
Novo!!: Humanizem in Koriolan Cipiko · Poglej več »
Kristijan II. Danski
Kristijan II., vladar skandinavske Kalmarske unije, * 1. julij 1481, grad Nyborg, Danska, † 25. januar 1559, grad Kalundborg (kot zapornik), Danska.
Novo!!: Humanizem in Kristijan II. Danski · Poglej več »
Kvintilijan
Mark Fabij Kvintilijan (lat. Marcus Fabius Quintilianus), rimski retorik španskega rodu.
Novo!!: Humanizem in Kvintilijan · Poglej več »
Laura Cereta
Laura Cereta, italijanska pisateljica, * september 1469, † 1499 Laura Cereta je bila ena izmed velikih humanističnih in feminističnih pisateljic Italije v 15.
Novo!!: Humanizem in Laura Cereta · Poglej več »
Legalizem (kitajska filozofija)
Šola legalizma oz.
Novo!!: Humanizem in Legalizem (kitajska filozofija) · Poglej več »
Lelio Sozzini
Lelio Sozzini, italijanski humanist in reformator, * 29. januar 1525, Siena, † 4. maj 1562.
Novo!!: Humanizem in Lelio Sozzini · Poglej več »
Leon Battista Alberti
Leon Battista Alberti, italijanski humanist, umetnik, arhitekt, pesnik, duhovnik, jezikoslovec, filozof in kriptograf, * 14. februar 1404, Genova, † 25. april 1472, Rim.
Novo!!: Humanizem in Leon Battista Alberti · Poglej več »
Leonardo Bruni
Leonardo Bruni, italijanski humanist, zgodovinar in državnik, * 1369, Arezzo, † 9. marec 1444.
Novo!!: Humanizem in Leonardo Bruni · Poglej več »
Liberalizem
Liberalizem (iz lat. liberalis 'svoboden') je politični in gospodarski nauk, po katerem sta svoboda (ekonomska, verska, politična, nazorska itd.) in enakopravnost posameznika temelj družbenega napredka.
Novo!!: Humanizem in Liberalizem · Poglej več »
Lorenzo Valla
Lorenzo Valla (lorènco vàlla), italijanski humanist, filolog, filozof in zgodovinar, * 1407, Rim, Italija, † 1. avgust 1457, Rim.
Novo!!: Humanizem in Lorenzo Valla · Poglej več »
Lovrenc Čadež
Lovrenc Čadež (tudi Zadesius), slovenski duhovnik, teolog, profesor in humanist, * 16. stoletje, Škofja Loka, † 13. marec 1582, Bavarska, Nemčija.
Novo!!: Humanizem in Lovrenc Čadež · Poglej več »
Ludovico Ariosto
Ludovico Ariosto (arjósto), italijanski književnik, * 8. september 1474, Reggio Emilia (v pokrajini Reggio Emilia), † 6. julij 1533, Ferrara.
Novo!!: Humanizem in Ludovico Ariosto · Poglej več »
Ludovico III. Gonzaga
Ludovico III.
Novo!!: Humanizem in Ludovico III. Gonzaga · Poglej več »
Luka Knafelj
Luka Knafelj, slovenski rimskokatoliški duhovnik, * okoli 1621, Ribnica na Dolenjskem, † 29. junij 1671, Dunaj.
Novo!!: Humanizem in Luka Knafelj · Poglej več »
Lynda Blanchard
Lynda Gaye Cleveland “Lindy” Blanchard, ameriška poslovnica, humanitarka in diplomatka, * 4. julij 1959.
Novo!!: Humanizem in Lynda Blanchard · Poglej več »
Macropedius
Georgius Macropedius, znan tudi kot Joris van Lanckvelt, nizozemski humanist, pedagog in dramatik, * 1487, † 1558.
Novo!!: Humanizem in Macropedius · Poglej več »
Maksimilijan II. Habsburški
Maksimilijan II.
Novo!!: Humanizem in Maksimilijan II. Habsburški · Poglej več »
Manabendra Nath Roy
Manabendra Nath Roy, indijski politik, filozof, pisatelj, komunistični revolucionar, politični aktivist in politični teoretik, * 21. marec 1887, Kalkuta, † 26. januar 1954, Dehradun, Indija.
Novo!!: Humanizem in Manabendra Nath Roy · Poglej več »
Manjša renesančna gibanja
Renesansa je kulturni preporod, ki se navadno postavlja kot mejnik med srednjim in novim vekom, saj se je takrat pojavil v Italiji in se nato razširil po Evropi.
Novo!!: Humanizem in Manjša renesančna gibanja · Poglej več »
Mantegneva hiša
Mantegneva hiša (italijansko Casa del Mantegna) je stavba iz 15.
Novo!!: Humanizem in Mantegneva hiša · Poglej več »
Mantova
Mantova (italijansko Mantova; emilijansko in latinsko Mantua) je mesto in občina v Lombardiji v Italiji z okoli 50.000 prebivalci in glavno mesto pokrajine istega imena.
Novo!!: Humanizem in Mantova · Poglej več »
Manuel Hrizoloras
Manuel Hrizoloras (grško Μανουήλ Χρυσολωράς, * 1353 verjetno v Konstantinoplu, † 15. aprila 1415 v Konstanci) je bil bizantinski diplomat in pionir pri uvajanju grške književnosti v zahodni Evropi v poznem srednjem veku.
Novo!!: Humanizem in Manuel Hrizoloras · Poglej več »
Marko Gerbec
Marko Gerbec (tudi Marcus Gerbezius in Marko Grbec), slovenski zdravnik, znanstveni pisec, humanist in eden od ustanoviteljev Academie operosorum Labacensis, * 24. oktober 1658, Šentvid pri Stični, † 9. marec 1718, Ljubljana.
Novo!!: Humanizem in Marko Gerbec · Poglej več »
Marko Marulić
Marko Marulić, hrvaški renesančni humanist, pesnik in pisatelj, (latinsko Marcus Marulus, italijansko Marco Marulo), * 18. avgust 1450, Split, † 5. januar 1524, Split.
Novo!!: Humanizem in Marko Marulić · Poglej več »
Marsilio Ficino
Marsilio Ficino (latinsko: Marsilius Ficinus), italijanski renesančni humanist, filolog, prevajalec, filozof, astrolog, zdravnik in glasbenik, * 19. oktober 1433, Figline Valdarno, Toskana, Italija, † 1. oktober 1499, vila Careggi, Firence.
Novo!!: Humanizem in Marsilio Ficino · Poglej več »
Martin Bauzer
Martin Bauzer (bávcer) tudi Bautscher, Bavčer ali Bavčar, slovenski latinski pisatelj, humanist in zgodovinar, * 11. november 1595, Selo pri Vipavi, † 23. december 1668, Gorica.
Novo!!: Humanizem in Martin Bauzer · Poglej več »
Matija Hvale
Stran iz knjige ''Razlaga filozofije narave'' Matija Hvale, tudi Matthie Qualle, Mathias Qualle, slovenski filozof, poznosrednjeveški sholastik z začetki humanizma, * 1470 ali še prej, Vače, Kranjska, (danes Slovenija), † 1518.
Novo!!: Humanizem in Matija Hvale · Poglej več »
Matija Korvin
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.
Novo!!: Humanizem in Matija Korvin · Poglej več »
Medičejska vila v Cafaggiolu
Medičejska vila v Cafaggiolu (italijansko Villa Medicea di Cafaggiolo) je vila v bližini toskanskega mesta Barberino di Mugello v dolini reke Sive, približno 25 kilometrov severno od Firenc v osrednji Italiji.
Novo!!: Humanizem in Medičejska vila v Cafaggiolu · Poglej več »
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Novo!!: Humanizem in Mehmed II. Osvajalec · Poglej več »
Melanholija I.
Melanholija I je velika grafika iz leta 1514 nemškega renesančnega umetnika Albrechta Dürerja.
Novo!!: Humanizem in Melanholija I. · Poglej več »
Michael Shermer
Michael Brant Shermer, ameriški novinar, znanstveni publicist in zgodovinar znanosti, * 8. september 1954, Glendale, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Humanizem in Michael Shermer · Poglej več »
Michel de Montaigne
Michel Eyquem de Montaigne, skrajšano imenovan Montaigne, francoski renesančni humanist, pisatelj in filozof, * 28. februar 1533, grad Montaigne, okraj Périgord, regija Akvitanija, Francija, † 13. september 1592, grad Montaigne, Akvitanija.
Novo!!: Humanizem in Michel de Montaigne · Poglej več »
Morris Viteles
Morris Viteles, ameriški psiholog, * 1. maj 1898, Rusija, † 7. december 1996, ZDA.
Novo!!: Humanizem in Morris Viteles · Poglej več »
Nagrobnik Ilaria del Carretto
Nagrobnik Ilariji del Carretto je kiparsko delo Jacopa della Quercia iz leta 1406-1408 in ohranjeno v Stolnici sv. Martina v Lucci.
Novo!!: Humanizem in Nagrobnik Ilaria del Carretto · Poglej več »
Naturales quaestiones
Naturales quaestiones (poslovenjeno Prirodoslovni problemi) je latinsko delo filozofije narave, ki ga je napisal Seneka okoli leta 65 n. št.
Novo!!: Humanizem in Naturales quaestiones · Poglej več »
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Novo!!: Humanizem in Neapeljsko kraljestvo · Poglej več »
Nečujam
http://www.openstreetmap.org/?lat.
Novo!!: Humanizem in Nečujam · Poglej več »
Nemška književnost
Pod pojmom nemška književnost oziroma književnost v nemškem jeziku razumemo literarna dela, ki so nastala v nemškem jeziku na nemškogovorečih področjih.
Novo!!: Humanizem in Nemška književnost · Poglej več »
Nemška renesansa
Nemška renesansa, del severne renesanse, je bila kulturno in umetniško gibanje, ki se je razširilo med nemškimi misleci v 15.
Novo!!: Humanizem in Nemška renesansa · Poglej več »
Niccolò Machiavelli
Niccolò di Bernado dei Machiavelli, italijanski (florentinski) renesančni humanist, diplomat, politik in filozof, * 3. maj 1469, Firence, Italija, † 22. junij 1527, Firence.
Novo!!: Humanizem in Niccolò Machiavelli · Poglej več »
Nicolas-Claude Fabri de Peiresc
Nicolas-Claude Fabri de Peiresc, francoski astronom in humanist, * 1. december 1580, Belgentier, Var, Francija, † 24. junij 1637, Aix-en-Prevence.
Novo!!: Humanizem in Nicolas-Claude Fabri de Peiresc · Poglej več »
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Novo!!: Humanizem in Nikolaj Kopernik · Poglej več »
Paolo Santonino
Paolo Santonino tudi Sanctoninus ali de Sanctoninis, furlanski humanist, laični kancler oglejskega patriarhata, notar, popotnik in pisatelj, * okoli 1440, Stroncone v južni Umbriji; † med 1508 in 1510, Videm.
Novo!!: Humanizem in Paolo Santonino · Poglej več »
Papeška palača, Avignon
Papeška palača (francosko Palais des Papes; lo Palais dei Papas v okcitanščini) je zgodovinska palača v Avignonu v južni Franciji.
Novo!!: Humanizem in Papeška palača, Avignon · Poglej več »
Papež Aleksander VI.
Papež Aleksander VI. (rojen kot Rodrigo Borgia ali Roderic Llançol i de Borja), španski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1. januar 1431, Xàtiva, (Valencija, Aragonsko kraljestvo, danes Španija); † 18. avgust 1503, Rim (Papeška država, danes Italija).
Novo!!: Humanizem in Papež Aleksander VI. · Poglej več »
Papež Anastazij IV.
Papež Anastazij IV. (rojen kot Corrado Demetri della Suburra), papež katoliške Cerkve, * 1073, Rim (Papeška država, danes Italija), † 3. december 1154, Rim (Papeška država, danes Italija).
Novo!!: Humanizem in Papež Anastazij IV. · Poglej več »
Papež Inocenc VII.
Inocenc VII., rojen kot Cosma Migliorati (ali Cosmato, Cosimo de' Migliorati) je bil katoliški papež; * 1336 Sulmona (Abruci, Neapeljsko kraljestvo, danes: Italija); † 6. november 1406, Rim (Italija, Papeška država – danes Vatikan).
Novo!!: Humanizem in Papež Inocenc VII. · Poglej več »
Papež Inocenc VIII.
Papež Inocenc VIII. (rojen kot Giovanni Battista Cibo ali Cybo), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1432, Genova (Genovska republika; † 25. julij 1492, Rim (Papeška država, danes Italija).
Novo!!: Humanizem in Papež Inocenc VIII. · Poglej več »
Papež Julij II.
Papež Julij II. (rojen kot Giuliano della Rovere z vzdevkom Il Terribile - Strašni), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 5. december 1443, Albissola, (Genovska republika danes Italija); † 21. februar 1513, Rim (Papeška država, danes Italija oziroma Vatikan). Papež je bil med letoma 1503 in 1513.
Novo!!: Humanizem in Papež Julij II. · Poglej več »
Papež Kalist III.
Kalist III. (rojen kot Alfonz Borja oziroma Alfonso de Borja y Cabanilles, Alfonso (tudi Alonso) Borja; Alfonso Borgia), španski pravnik, diplomat, kardinal in papež, * 31. december 1378 Torreta de Canals (Xativa Valencija, Aragonsko kraljestvo); † 6. avgust 1458, Rim, Papeška država.
Novo!!: Humanizem in Papež Kalist III. · Poglej več »
Papež Klemen VII.
Klemen VII. (rojen kot Giulio di Giuliano de' Medici), italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, kardinal in papež, * 1478, Firence, † 25. september 1534, Rim.
Novo!!: Humanizem in Papež Klemen VII. · Poglej več »
Papež Leon X.
Papež Leon X. (rojen kot Giovanni de' Medici), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 11. december 1475, Firence, † 1. december 1521, Rim.
Novo!!: Humanizem in Papež Leon X. · Poglej več »
Papež Marcel II.
Papež Marcel II., rojen kot Marcello Cervini, italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 6. maj 1501, Montefano, † 1. maj 1555, Rim.
Novo!!: Humanizem in Papež Marcel II. · Poglej več »
Papež Martin V.
Papež Martin V., rojen kot Ottone Colonna (tudi Oddone, Oton), je bil italijanski katoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1368, Genazzano (Lacij, Papeška država, † 20. februar 1431 Rim (Papeška država danes: Italija).
Novo!!: Humanizem in Papež Martin V. · Poglej več »
Papež Nikolaj V.
Papež Nikolaj V. (rojen kot Tommaso Parentucelli), italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in papež, * 15. november 1397, Sarzana, † 24. marec 1455, Rim.
Novo!!: Humanizem in Papež Nikolaj V. · Poglej več »
Papež Pavel II.
Papež Pavel II. (rojen kot Pietro Barbo), italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in papež, * 1417, Benetke † 26. julij 1471, Rim.
Novo!!: Humanizem in Papež Pavel II. · Poglej več »
Papež Pij II.
Papež Pij II. (rojstvo ime Enea Silvio Piccolomini), italijanski papež in tržaški škof, pesnik, pisatelj, zgodovinar in humanist; * 18. oktober 1405, Corsignano (pri Sieni, danes Pienza, † 14. avgust 1464, Ancona (danes Italija).
Novo!!: Humanizem in Papež Pij II. · Poglej več »
Papež Pij III.
Papež Pij III. (rojen kot Francesco Tedeschini oziroma Todeschini; uporabljal tudi priimek Tedeschini-Piccolomini), italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in papež, * 29. maj 1439, Sarteano (Siena, Sienska republika danes: Italija); † 18. oktober 1503, Rim (Papeška država danes: Italija).
Novo!!: Humanizem in Papež Pij III. · Poglej več »
Papež Pij IV.
Papež Pij IV. (rojen kot Giovanni Angelo de' Medici – tudi Gianangelo Medighi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež; * 31. marec 1499, Milano (Milanska vojvodina danes: Italija), † 9. december 1565 Rim (Papeška država danes: Italija).
Novo!!: Humanizem in Papež Pij IV. · Poglej več »
Papež Sikst IV.
Papež Sikst IV. (Francesco della Rovere, OFMConv), italijanski rimskokatoliški minorit, kardinal in papež, * 21. julij 1414, Celle, † 12. avgust 1484, Rim.
Novo!!: Humanizem in Papež Sikst IV. · Poglej več »
Papež Urban VIII.
Papež Urban VIII. (rojen kot Maffeo Barberini), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 1568, Firence, Florentinska vojvodina † 29. julij 1644 Rim, Papeška država.
Novo!!: Humanizem in Papež Urban VIII. · Poglej več »
Peter Apian
Del Apianovega zemljevida iz leta 1520, ki kaže Novi svet Peter Apian (pravo ime Peter Bienewitz), nemški astronom, kartograf, matematik, izdelovalec inštrumentov in humanist, * 16. april 1495, Leising, Saška, (danes Nemčija), † 21. april 1557, Ingolstadt, Bavarska.
Novo!!: Humanizem in Peter Apian · Poglej več »
Peter Bonomo
Peter Bonomo (italijansko Pietro Bonomo), avstrijski humanist, politik, pesnik, diplomat, tržaški in dunajski škof, * 1458, Trst, † 4. julij 1546, Trst.
Novo!!: Humanizem in Peter Bonomo · Poglej več »
Peter Pavel Vergerij
Peter Pavel Vergerij, italijansko Pier Paolo Vergerio mlajši, beneški papeški nuncij in pozneje protestantski reformator, * ok.
Novo!!: Humanizem in Peter Pavel Vergerij · Poglej več »
Peter Sloterdijk
Peter Sloterdijk (nemško), nemški filozof, kulturni teoretik, televizijski voditelj in kolumnist, * 16. junija 1947, Karlsruhe, Nemčija.
Novo!!: Humanizem in Peter Sloterdijk · Poglej več »
Peti lateranski koncil
Peti lateranski koncil je potekal v letih 1512-1517.
Novo!!: Humanizem in Peti lateranski koncil · Poglej več »
Petrus Ramus
Petrus Ramus (francosko Pierre de la Ramée), francoski renesančni humanist, matematik, logik, filozof, retorik in pedagog, * 1515, vas Cuts, Pikardija, Francija, † 26. avgust, 1572, Pariz, Francija.
Novo!!: Humanizem in Petrus Ramus · Poglej več »
Philipp Melanchthon
Philipp Melanchthon (rojen Philipp Schwarzert), nemški verski reformator, teolog, filozof in pedagog.
Novo!!: Humanizem in Philipp Melanchthon · Poglej več »
Pierre de Ronsard
Pierre de Ronsard (ronsár), francoski pesnik, * 11. september 1524, dvorec Poissonnière, † 27. december 1585, Saint-Cosme.
Novo!!: Humanizem in Pierre de Ronsard · Poglej več »
Pietà (Michelangelo)
Pietà je delo renesančnega kiparja Michelangela Buonarrotija v baziliki sv. Petra v Vatikanu.
Novo!!: Humanizem in Pietà (Michelangelo) · Poglej več »
Pietro Pomponazzi
Pietro Pomponazzi (latinsko: Petrus Pomponatius), italijanski renesančni humanist, * 16. september 1462, Mantova, Lombardija, Italija, † 18. maj 1525, Bologna, Emilija-Romanja, Italija. Po študiju medicine na Univerzi v Padovi, ki ga je leta 1478 zaključil z doktoratom, je do leta 1495 na isti univerzi poučeval filozofijo, nakar se je preselil v Ferraro, kjer je do leta 1512 predaval Aristotelovo psihologijo (delo »O duši«). Nazadnje se je leta 1512 ustalil v Bologni, kjer je napisal svoja najpomembnejša dela. Kljub temu, da je njegovo življenjsko delo v celoti usmerjeno v Aristotela, ga ne sprejema kot avtoritete tomistične teologije. V svojem najpomembnejšem delu »O nesmrtnosti duše« (De immortalitate animae) zavrne tomistične teze o nesmrtnosti duše s sklicevanjem na Aristotelove razloge za končnost duše, ki jih Aristotel poda v delu »O duši«. Zanj je tomizem, ki brezprizivno poziva na spoštovanje avtoritete Aristotela, kvečjemu odmik od le-tega.
Novo!!: Humanizem in Pietro Pomponazzi · Poglej več »
Pisanello
Pisanello, strokovno znan kot Antonio di Puccio Pisano ali Antonio di Puccio da Cereto, ki ga je Giorgio Vasari tudi zmotno imenoval Vittore Pisano, * ok.
Novo!!: Humanizem in Pisanello · Poglej več »
Plenitev Rima (1527)
Plenitev Rima (leta 1527) je bila v zgodovini doslej zadnja in najhujša plenitev Rima.
Novo!!: Humanizem in Plenitev Rima (1527) · Poglej več »
Plinij mlajši
Plinij mlajši (latinsko Gaius Plinius Caecilius Secundus), rimski politik, govornik in pisatelj * okoli 61/62 Novum Comum (danes Como, Lombardija, Italija), † 113.
Novo!!: Humanizem in Plinij mlajši · Poglej več »
Politični spekter
Ta grafikon, ki ga predlaga Organizacija Politični kompas, sega od -10 do 10 na vsaki osi in je eden od več konkurenčnih modelov. Politični spekter je način za modeliranje različnih političnih položajev, ki se jih postavi na eno ali več geometrijskih osi in simbolizira neodvisne politične razsežnosti.
Novo!!: Humanizem in Politični spekter · Poglej več »
Poljska književnost
Poljska književnost se je začela razvijati v okviru cerkvenega krščanskega pismenstva v latinščini.
Novo!!: Humanizem in Poljska književnost · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 10001–11000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 10001 do 11000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Novo!!: Humanizem in Pomeni imen asteroidov: 10001–11000 · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 11001–12000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 11001 do 12000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Novo!!: Humanizem in Pomeni imen asteroidov: 11001–12000 · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 15001–16000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 15001 do 16000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Novo!!: Humanizem in Pomeni imen asteroidov: 15001–16000 · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 23001–24000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 23001 do 24000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Novo!!: Humanizem in Pomeni imen asteroidov: 23001–24000 · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 24001–25000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 24001 do 25000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Novo!!: Humanizem in Pomeni imen asteroidov: 24001–25000 · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 5501–6000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 5501 do 6000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Novo!!: Humanizem in Pomeni imen asteroidov: 5501–6000 · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 6001–6500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 6001 do 6500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Novo!!: Humanizem in Pomeni imen asteroidov: 6001–6500 · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 7501–8000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 7501 do 8000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Novo!!: Humanizem in Pomeni imen asteroidov: 7501–8000 · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 8501–9000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 8501 do 9000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Novo!!: Humanizem in Pomeni imen asteroidov: 8501–9000 · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 9001–9500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 9001 do 9500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Novo!!: Humanizem in Pomeni imen asteroidov: 9001–9500 · Poglej več »
Posvetni humanizem
»Srečni človek«, simbol, ki so ga sprejele številne humanistične organizacije. Posvetni humanizem je filozofska usmeritev in svetovni nazor, ki priznava kot najvišjo vrednoto pravico človeka do razvoja svojih pozitivnih kakovosti in iskanja sreče.
Novo!!: Humanizem in Posvetni humanizem · Poglej več »
Praxis filozofija
Šola Praxis je bila marksistično humanistično filozofsko gibanje v Jugoslaviji, na člane katerega je vplival zahodni marksizem.
Novo!!: Humanizem in Praxis filozofija · Poglej več »
Protipapež Aleksander V.
Aleksander V., rojen kot Peter Filargis, grško Πέτρος Φιλάργης (Petros Filarges), (Pietro di Candia; Petrus Philarges de Candia) ali Filargi; protipapež katoliške Cerkve; * 1339 Heraklion na Kreti (Beneška republika, danes Grčija); † 23. maj 1423 Bologna (Papeška država, danes Italija).
Novo!!: Humanizem in Protipapež Aleksander V. · Poglej več »
Rafaelove stance
Štiri Rafaelove stanze tvorijo niz sprejemnih prostorov, ki so zdaj del Vatikanskih muzejev v Vatikanu.
Novo!!: Humanizem in Rafaelove stance · Poglej več »
Rdeča brada
je japonski dramski film iz leta 1965, ki ga je režiral in montiral Akira Kurosava ter tudi sodeloval pri scenariju, ob njem pa še Masato Ide, Rjozo Kikušima in Hideo Oguni.
Novo!!: Humanizem in Rdeča brada · Poglej več »
Regimen Salernske šole zdravstva
Regimen Sanitatis Salernitanum je srednjeveški regimen ali spisek naukov in nasvetov za ohranitev zdravja, ki so ga napisali zdravniki Salernske šole zdravstva med desetim in trinajstim stoletjem.
Novo!!: Humanizem in Regimen Salernske šole zdravstva · Poglej več »
Renesančna arhitektura v Italiji
Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.
Novo!!: Humanizem in Renesančna arhitektura v Italiji · Poglej več »
Renesančna gibanja zunaj Italije
Renesansa (it. Rinascimento) ali preporod umetnosti in književnosti, ki zaznamuje prehod iz srednjega v novi vek, je doba italijanske kulture, ki je globoko vplivala na vso Evropo.
Novo!!: Humanizem in Renesančna gibanja zunaj Italije · Poglej več »
Renesančna književnost
Renesančna književnost se je razvila v 14. stoletju v Italiji.
Novo!!: Humanizem in Renesančna književnost · Poglej več »
Renesančna umetnost
Renesančna umetnost je slikarstvo, kiparstvo in dekorativna umetnost obdobja evropske zgodovine, ki se je v Italiji pojavila kot poseben slog okoli leta 1400, vzporedno z razvojem v filozofiji, literaturi, glasbi in znanosti.
Novo!!: Humanizem in Renesančna umetnost · Poglej več »
Renesančne umetnice
Na razvoj renesančnih žensk v začetku 15.
Novo!!: Humanizem in Renesančne umetnice · Poglej več »
Renesančno kiparstvo
Renesančno kiparstvo razumemo kot proces obnavljanja kiparstva klasične antike.
Novo!!: Humanizem in Renesančno kiparstvo · Poglej več »
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Novo!!: Humanizem in Renesansa · Poglej več »
Renesansa v Nizozemskih deželah
Renesansa v Nizozemskih deželah je bilo kulturno obdobje v severni renesansi, ki se je zgodilo okrog 16.
Novo!!: Humanizem in Renesansa v Nizozemskih deželah · Poglej več »
Robert Green Ingersoll
Robert Green Ingersoll, ameriški pisatelj, govornik, odvetnik, filozof, * 11. avgust 1833, Dresden, New York, ZDA, † 21. julij 1899, Dobbs Ferry, New York, ZDA.
Novo!!: Humanizem in Robert Green Ingersoll · Poglej več »
Rodolphus Agricola
Rodolphus Agricola (s pravim imenom Roelof Huysman), nizozemski renesančni humanist, filozof, filolog, prevajalec, diplomat, pedagog, glasbenik in športnik, * 17. februar 1444, Baflo, Groningen, Nizozemska, † 27. oktober 1485, Heidelberg, Nemčija.
Novo!!: Humanizem in Rodolphus Agricola · Poglej več »
Roger Scruton
Roger Scruton je bil angleški filozof in pisatelj, ki se je posvečal predvsem estetiki in politični filozofiji, bolj natančno, pospeševanju in širjenju tradicionalnih konservativnih idej.
Novo!!: Humanizem in Roger Scruton · Poglej več »
Rucellaijeva palača
Rucellaijeva palača je mestna hiša iz 15.
Novo!!: Humanizem in Rucellaijeva palača · Poglej več »
Salamanška šola
Francisco de Vitoria Izraz salamanška šola zaznamuje renesančni preporod v 16.
Novo!!: Humanizem in Salamanška šola · Poglej več »
Salman Rushdie
Ahmed Salman Rushdie (rojen 19. junija 1947) je pisatelj, romanopisec in esejist z britansko-indijskimi koreninami.
Novo!!: Humanizem in Salman Rushdie · Poglej več »
Sandro Botticelli
Alessandro di Mariano di Vanni Filipepi, bolj poznan kot Sandro Botticelli, italijanski slikar, * 1. marec, 1444 ali 1445 (vprašljivo), † 17. maj, 1510). Bil je slikar florentinske šole v času zgodnje renesanse - t. i. quattrocento. Manj kot sto let kasneje je to obdobje pod patronatom Lorenza de' Medicija, Giorgio Vasari označil kot »zlato dobo« v svoji knjigi Življenjepisov umetnikov v opisu življenja Botticellija. Njegov posmrtni sloves je trpel do poznega 19. stoletja; ko je njegovo delo vnovič postalo pokazatelj veličine zgodnjerenesančnega slikarstva in sta njegovi sliki Rojstvo Venere in Pomlad postali najbolj znani mojstrski dosežek florentinskega slikarstva 15. stoletja.
Novo!!: Humanizem in Sandro Botticelli · Poglej več »
Satira
"Le satira e l'epistole di Q. Orazio Flacco", natisnjene leta 1814. Satira je kritika na komičen, posmehljiv način.
Novo!!: Humanizem in Satira · Poglej več »
Sedemnajst provinc
''Sedemnajst provinc'' Sedemnajst provinc je personalna unija vojvodin, grofij in gospostev, ki so si jih Habsburžani pridobili v obdobju 1477 -1543 na ozemlju, ki se približno pokriva z današnjim Beneluksom.
Novo!!: Humanizem in Sedemnajst provinc · Poglej več »
Severna renesansa
Severna renesansa je bilo umetnostno in kulturno gibanje, ki se je odvijalo v Evropi severno od Alp oz.
Novo!!: Humanizem in Severna renesansa · Poglej več »
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Novo!!: Humanizem in Seznam filozofskih vsebin · Poglej več »
Seznam osebnosti iz Občine Šenčur
Seznam osebnosti iz Občine Šenčur vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v Občini Šenčur.
Novo!!: Humanizem in Seznam osebnosti iz Občine Šenčur · Poglej več »
Seznam osebnosti iz Občine Mengeš
Seznam osebnosti iz občine Mengeš vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v občini Mengeš.
Novo!!: Humanizem in Seznam osebnosti iz Občine Mengeš · Poglej več »
Seznam socioloških vsebin
Seznam socioloških vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na sociolgijo in sociološko terminologijo oz.
Novo!!: Humanizem in Seznam socioloških vsebin · Poglej več »
Simfonija št. 9 (Beethoven)
Simfonija št.
Novo!!: Humanizem in Simfonija št. 9 (Beethoven) · Poglej več »
Slovenski biografski leksikon
Slovenski biografski leksikon (kratica SBL) je leksikon o pomembnih osebnostih, ki so oblikovale kulturo in zgodovino slovenskega naroda.
Novo!!: Humanizem in Slovenski biografski leksikon · Poglej več »
Soška fronta
Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.
Novo!!: Humanizem in Soška fronta · Poglej več »
Srednjeveški regimen
Srednjeveški regimeni so bili zbirke zdravstvenih predpisov s priloženimi zgledi higienskih postopkov za ohrano zdravja.
Novo!!: Humanizem in Srednjeveški regimen · Poglej več »
Starogrška književnost
Starogrška književnost obsega književno ustvarjalnost v grškem jeziku, ki se začne s Homerjevimi epi okoli 8.
Novo!!: Humanizem in Starogrška književnost · Poglej več »
Staronizozemsko slikarstvo
Staronizozemsko slikarstvo je delo umetnikov, ki so jih včasih imenovali tudi flamski primitivci in so bili aktivni na Burgundskem in Habsburškem Nizozemskem v času severne renesanse 15.
Novo!!: Humanizem in Staronizozemsko slikarstvo · Poglej več »
Stolnica sv. Justa, Trst
Stolnica svetega Justa (italijansko Basilica cattedrale di San Giusto Martire) v Trstu je stolnica Škofije Trst in župnijska cerkev.
Novo!!: Humanizem in Stolnica sv. Justa, Trst · Poglej več »
Stolnica v Urbinu
Stolnica v Urbinu (italijansko: Duomo di Urbino, Cattedrale Metropolitana di Santa Maria Assunta) je rimskokatoliška stolnica v mestu Urbino v Italiji, posvečena Marijinemu vnebovzetju.
Novo!!: Humanizem in Stolnica v Urbinu · Poglej več »
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Novo!!: Humanizem in Strasbourg · Poglej več »
Sublimis Deus
Sublimis Deus je papeška bula, ki jo je napisal papež Pavel III. 9. junija 1537.
Novo!!: Humanizem in Sublimis Deus · Poglej več »
Sveti Hieronim v studiu (Domenico Ghirlandaio)
Sveti Hieronim v studiu je freska italijanskega renesančnega slikarja Domenica Ghirlandaia, narejena leta 1480 in je v cerkvi Ognissanti v Firencah.
Novo!!: Humanizem in Sveti Hieronim v studiu (Domenico Ghirlandaio) · Poglej več »
Thomas Henry Huxley
Thomas Henry Huxley, PRS, angleški biolog, * 4. maj 1825, Ealing, Middlesex, Anglija, † 29. junij 1895, Eastbourne, Sussex.
Novo!!: Humanizem in Thomas Henry Huxley · Poglej več »
Thomas Linacre
Thomas Linacre, angleški zdravnik in humanistični učenjak, * c. 1460, Brampton, Chesterfield, Anglija, † 20. oktober 1524, London, Anglija.
Novo!!: Humanizem in Thomas Linacre · Poglej več »
Thomas More
Sir Thomas More, angleški renesančni humanist, politik, pravnik, filozof, zgodovinar, pisatelj in svetnik Rimskokatoliške ter Anglikanske cerkve, * 7. februar 1478, London, Anglija, † 6. julij 1535, London.
Novo!!: Humanizem in Thomas More · Poglej več »
Tokijska deklaracija
Tokijska deklaracija, uradno Tokijska deklaracija o mučenju, grozodejstvih in drugih nečloveških dejanjih, je dokument Svetovnega zdravniškega združenja, v katerem so opisana stališča SZZ glede zdravnikovega sodelovanja pri mučenju in trpinčenju zapornikov, ujetnikov in drugih ljudi, od katerih se z izsiljevanjem poskuša doseči izpovedi, ki bi lahko bile koristne v politične in druge namene.
Novo!!: Humanizem in Tokijska deklaracija · Poglej več »
Tomaž Prelokar
Tomaž Prelokar, tudi Thomas Berlower ali Thomas Prelager v nemških zapisih in Thomas de Cilia v latinskih, slovenski humanist in škof, * okoli leta 1430, okolica Celja, † 25. april 1496, Konstanca (Nemčija).
Novo!!: Humanizem in Tomaž Prelokar · Poglej več »
Trento
Trento (poslovenjeno in lat. Trident; nem. Trient, ladinsko Trënt) je mesto in občina v Italiji z okoli 120.000 prebivalci (2020), ki leži na severu države v dolini reke Adiže v deželi Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Novo!!: Humanizem in Trento · Poglej več »
Trubarjeva pot
Trubarjeva pot po Nemčiji je poimenovana po slovenskem protestantskem pridigarju, duhovniku, prevajalcu in avtorju prvih dveh slovenskih tiskanih knjig, Primožu Trubarju.
Novo!!: Humanizem in Trubarjeva pot · Poglej več »
UAnimals
UAnimals je vseukrajinsko humanistično gibanje, ki se bori za pravice živali.
Novo!!: Humanizem in UAnimals · Poglej več »
Ulrich Zwingli
Ulrich Zwingli, tudi Huldrych Zwingli, lat.
Novo!!: Humanizem in Ulrich Zwingli · Poglej več »
Umetnostna zgodovina
Leda in labod, Cesare da Sesto (1477–1523), olje na les, višina: 69,5 cm, širina: 73,7 cm, med letoma 1505 in 1510 Umétnostna zgodovína je humanistična veda, ki se ukvarja z razvojem likovne umetnosti.
Novo!!: Humanizem in Umetnostna zgodovina · Poglej več »
Univerza v Heidelbergu
Univerzitetna knjižnica, simbol Univerze v Heidelbergu. ''Alte Universität'', delo Johanna Adama Breuniga, je sedež rektorja Univerza v Heidelbergu je univerza s sedežem v Heidelbergu v nemški zvezni deželi deželi Baden-Württemberg.
Novo!!: Humanizem in Univerza v Heidelbergu · Poglej več »
Univerza v Leónu
Univerza v Leónu je javna univerza s sedežem v španskem mestu León, z dodatnim kampusom v mestu Ponferrada.
Novo!!: Humanizem in Univerza v Leónu · Poglej več »
Univerzalni unitarizem
Univerzálni unitarízem je duhovna usmeritev, ki je nastala z združenjem, tudi organizacijskim, dveh svobodomiselnih religijskih usmeritev, univerzalizma in unitarizma.
Novo!!: Humanizem in Univerzalni unitarizem · Poglej več »
Ustanovitev Rima
Volkulja z Romulom in Remom, simbol Rima Zgodba o ustanovitvi Rima je opisana v tradicionalnih zgodbah, ki so jih že stari Rimljani ohranjali kot najzgodnejšo zgodovino svojega mesta v smislu legend in mitov.
Novo!!: Humanizem in Ustanovitev Rima · Poglej več »
Valencija
Valencija (/ vəlɛnsiə /, špansko Valencia, katalonsko València) je glavno mesto skupnosti Valencija in tretje največje mesto v Španiji za Madridom in Barcelono, z okoli 800.000 prebivalcev.
Novo!!: Humanizem in Valencija · Poglej več »
Venceslav Boiani
Venceslav Boiani, slovenski humanist in pesnik, * ~ 1490, Čedad, † (?) 1560, (?).
Novo!!: Humanizem in Venceslav Boiani · Poglej več »
Villa Almerico Capra, Vicenza
Villa Capra "La Rotonda" je renesančna vila v predmestju Vicenze, v severni Italiji, ki jo je zasnoval Andrea Palladio.
Novo!!: Humanizem in Villa Almerico Capra, Vicenza · Poglej več »
Vinko Brumen
Vinko Brumen, slovenski filozof, * 6. december 1909, Šalovci, † 25. marec 1993, Hurlingham, Argentina.
Novo!!: Humanizem in Vinko Brumen · Poglej več »
Vittorino da Feltre
Vittorino da Feltre, italijanski humanist, učitelj, * 1378, † 2. februar 1446.
Novo!!: Humanizem in Vittorino da Feltre · Poglej več »
Vladar (Machiavelli)
Niccolò Machiavelli Pomembnost Niccola Machiavellija sloni predvsem na njegovi politični razpravi Vladar (italijansko Il Principe), napisani okrog leta 1513 in neobjavljeni do leta 1532, pet let po avtorjevi smrti.
Novo!!: Humanizem in Vladar (Machiavelli) · Poglej več »
Vojaška akademija Združenih držav Amerike
Vojaška akademija Združenih držav Amerike (angleško United States Military Academy (USMA); tudi West Point) je vojaška akademija Združenih držav Amerike in bivša vojaška postojanka.
Novo!!: Humanizem in Vojaška akademija Združenih držav Amerike · Poglej več »
Volbenk Inocenc Erberg
Volbenk Inocenc Erberg jezuit iz rodbine Erberg, * 7. oktober 1694, Ljubljana, † (?) 1766?, Paragvaj??.
Novo!!: Humanizem in Volbenk Inocenc Erberg · Poglej več »
Vzhodna filozofija
Vzhodna filozofija je izraz, ki ga od 19.
Novo!!: Humanizem in Vzhodna filozofija · Poglej več »
Wales
Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa. Wales obsega 8,5 odstotka vse površine Združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Približno petina Valižanov še obvlada prvotni keltski valižanski ali kimrijski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje. Valižanska narodna identiteta med keltskimi Briti se je pojavila po rimskem umiku iz Britanije v 5. stoletju in Wales velja za enega od sodobnih keltskih narodov. Smrt Llywelyna ap Gruffydda leta 1282 je zaznamovala konec osvajanja Walesa Edvarda I., čeprav je Owain Glyndŵr na kratko obnovil neodvisnost Walesa v začetku 15. stoletja. Celoten Wales je bil priključen Angliji in vključen v angleški pravni sistem v skladu z zakonodajo Walesa 1535−42. Prepoznavna valižanska politika se je razvila v 19. stoletju. Valižanski liberalizem, ki ga je Lloyd George ponazoril v začetku 20. stoletja, se je razvil z rastjo socializma in laburistične stranke. Valižanski nacionalni občutek je rasel stoletja; stranka Plaid Cymru (Stranka Walesa) je bila ustanovljena leta 1925, društvo za valižanski jezik leta 1962. Po zakonu vlade Walesa je bil 1998 ustanovljen državni zbor Walesa, ki je odgovoren za vrsto zadev na nižji politični ravni. Ob začetku industrijske revolucije je razvoj rudarske in metalurške industrije preoblikoval državo iz kmetijske družbe v industrijski narod. Izkoriščanje območja južnega Walesa zaradi bogatih nahajališč premoga je povzročilo hitro rast prebivalstva. Dve tretjini prebivalstva živi v glavnem mestu v Cardiffu in okoli njega, Swanseaju, Newportu ter bližnjih dolinah. Tradicionalno izkopavanje premoga in težka industrija sta zdaj v zatonu, zato je gospodarstvo Walesa odvisno od javnega sektorja, lahke industrije, storitvenih dejavnosti in turizma. Čeprav Wales natančno izraža svojo politično in družbeno zgodovino s preostalo Veliko Britanijo in velika večina prebivalstva govori angleško, je država ohranila izrazito kulturno identiteto in je uradno dvojezična. Več kot 560.000 govorcev valižanščine živi v Walesu in ta jezik govori večina prebivalstva v delih na severu in zahodu. Od konca 19. stoletja dalje ima Wales podobo "dežele pesmi", deloma zaradi tradicije eisteddfoda, festivala pesmi in literature. Na številnih mednarodnih športnih dogodkih, kot so svetovno prvenstvo, svetovni pokal v ragbiju in igrah Commonwealtha, ima Wales svoja moštva, čeprav na olimpijskih igrah valižanski športniki tekmujejo v imenu Velike Britanije. Ragbijska zveza (Rugby union) je simbol valižanske identitete in izražanja narodne zavesti. Plaid Cymru, waleška narodna stranka, se zavzema za neodvisnost. Drugi Valižani si prizadevajo za ustanovitev waleškega parlamenta, na katerega naj bi prešle izvršilne naloge londonske osrednje oblasti. Toda waleški volivci so na referendumu leta 1979 prav tak predlog zavrnili. V britanskem spodnjem domu, v katerem je skupno 650 poslancev, ima Wales 38 poslancev. Deželo upravlja Valižanski urad (Welsh Office) v glavnem mestu Cardiff, njegov vodja – državni sekretar za Wales – pa je član britanske vlade.
Novo!!: Humanizem in Wales · Poglej več »
Walt Whitman
Walt Whitman, ameriški pesnik, esejist, humanist in novinar, * 31. maj 1819, West Hills, New York, † 26. maj 1892, Camden, New Jersey.
Novo!!: Humanizem in Walt Whitman · Poglej več »
William Blake
William Blake, angleški pesnik, slikar in mistik, * 28. november 1757, London, † 12. avgust 1827, London.
Novo!!: Humanizem in William Blake · Poglej več »
Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice
Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice.
Novo!!: Humanizem in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice · Poglej več »
