Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Humanizem

Index Humanizem

Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.

Kazalo

  1. 279 odnosi: Achille Bocchi, Adelma Vay de Vaya, Agricola, Alberti, Albrecht Dürer, Alojz Rebula, Ancona, André Lwoff, Andrej Cergol, Angelo Poliziano, Anne Boleyn, Arheologija na Slovenskem, Ars nova, Ateizem, Augusto Del Noce, Šimun Kožičić Benja, Šipan, Škofija Trst, Španski zlati vek, Čakavščina, Čarobna gora, Človekoljubje, Baročno kiparstvo, Bazilika sv. Duha, Firence, Beneška republika, Bernard Pergerl, Biblioteca Marciana, Blaise Pascal, Bohemistika, Bohumil Hrabal, Cantate Domino, Canterburyjska stolnica, Charlotte Perkins Gilman, Christian Gottfried Schütz, Ciriaco de' Pizzicolli, De Corvatiae desolatione, Deležje, Domenico Fontana, Dramatika, Družbena kritika, Družina Gonzaga, Dvopičje, Erazem, Erazem Rotterdamski, Erich Fromm, Ervin Fritz, Estejeva galerija, Etika, Eugenio Garin, Federico da Montefeltro, ... Razširi indeks (229 več) »

Achille Bocchi

Achille Bocchi, italijanski pisatelj, humanist in pravnik, * 1488, Bologna † 6. november 1562, Bologna.

Poglej Humanizem in Achille Bocchi

Adelma Vay de Vaya

grofica Adelma Vay de Vaya, tudi Adelma von Vay, avstrijska pisateljica, medij, začetnica spiritizma na Slovenskem in Madžarskem, * 21. oktober 1840, Ternopil, Ukrajina, † 24. maj 1925, Slovenske Konjice, Kraljevina SHS, sedaj Slovenija.

Poglej Humanizem in Adelma Vay de Vaya

Agricola

Agricola je lahko:; Ljudje.

Poglej Humanizem in Agricola

Alberti

Alberti je priimek več oseb.

Poglej Humanizem in Alberti

Albrecht Dürer

Albrecht Dürer, nemški slikar, grafik, matematik in teoretik, * 21. maj 1471, Nürnberg, Sveto rimsko cesarstvo (danes Nemčija), † 6. april 1528, Nürnberg.

Poglej Humanizem in Albrecht Dürer

Alojz Rebula

Alojz Rebula, slovenski pisatelj, dramaturg, esejist, prevajalec, * 21. julij 1924, Šempolaj pri Nabrežini, Italija, † 23. oktober 2018, Topolšica.

Poglej Humanizem in Alojz Rebula

Ancona

Ancona je italijansko mesto in pristanišče v italijanski deželi Marke, v srednji Italiji z okoli 100.000 prebivalci (2022).

Poglej Humanizem in Ancona

André Lwoff

André Lwoff, francoski mikrobiolog, molekularni biolog in akademik ruskega rodu, nobelovec, * 8. maj 1902, Ainay-le-Château, Francija, † 30. september 1994, Pariz.

Poglej Humanizem in André Lwoff

Andrej Cergol

Andrej Cergol (tudi Andrej Zergol), slovenski humanist, jezuit, filozof in matematik, * 8. september 1595, Vipavski Križ, † 23. januar 1645, Milje (Millstatt), Avstrija.

Poglej Humanizem in Andrej Cergol

Angelo Poliziano

Agnolo (Angelo) Ambrogini, znan tudi pod vzdevkom Poliziano, italijanski renesančni humanist, pesnik in filolog, * 14. julij 1454, Monetepulciano, Toskana, † 29. september 1494, Firence, Toskana.

Poglej Humanizem in Angelo Poliziano

Anne Boleyn

Anne Boleyn (Ana Boleyn), angleška kraljica med letoma 1533 in 1536, * 1501 ali 1507, † 19. maja 1536.

Poglej Humanizem in Anne Boleyn

Arheologija na Slovenskem

Prve omembe arheoloških spomenikov s sedanjega slovenskega ozemlja zasledimo v času humanizma, ko se je tudi na Slovenskem razmahnilo zanimanje za antični svet.

Poglej Humanizem in Arheologija na Slovenskem

Ars nova

Ars nova, traktat Phillippa de Vitryja Ars nova (»nova umetnost«) je bilo stilno obdobje v glasbi poznega srednjega veka, ki je izhajalo iz Francije.

Poglej Humanizem in Ars nova

Ateizem

Ateízem (grško: α-θεος.

Poglej Humanizem in Ateizem

Augusto Del Noce

Augusto Del Noce, italijanski filozof, akademik, politolog in politik, * 11. avgust 1910, Pistoia, Italija, † 30. december 1989, Rim, Italija.

Poglej Humanizem in Augusto Del Noce

Šimun Kožičić Benja

Simon Begnius, (tudi Simone de Begna, Simon Modrusiensis, Symeon Episcopus Modrussiensis, Simon Begnii, Šimun Kožičić, Šimun Kožičić Benja) hrvaško-beneški duhovnik, teolog, humanist, glagoljaš, tiskarnar, govornik in modruški škof, * 1460, Zadar (Beneška republika; danes: Hrvaška), † 1536, Zadar (Beneška republika; danes: Hrvaška).

Poglej Humanizem in Šimun Kožičić Benja

Šipan

Šipan je največji otok v skupini Elafitskih otokov.

Poglej Humanizem in Šipan

Škofija Trst

Tržaška škofija obstaja od leta 524.

Poglej Humanizem in Škofija Trst

Španski zlati vek

Španski zlati vek (špansko Siglo de oro) je obdobje razcveta španske umetnosti in literature, ki sovpada z vzponom španske Habsburške dinastije.

Poglej Humanizem in Španski zlati vek

Čakavščina

Čakavščina (hrvaško čakavština, čakavica, čakavsko narječje, v lastni govorici čakavščina, čakavski jazik, ter čokovščina, čokovski jazik, čokovsko noričje) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob kajkavščini in štokavščini.

Poglej Humanizem in Čakavščina

Čarobna gora

Čarobna gora (v izvirniku) je leta 1924 nastali razvojni roman pisatelja Thomasa Manna.

Poglej Humanizem in Čarobna gora

Človekoljubje

Človekoljúbje ali s tujko filantropíja (grško ψιλος - prijatelj + ανθροπος - človek) označuje dobrohotnost in naklonjenost, ljubezen do drugih ljudi.

Poglej Humanizem in Človekoljubje

Baročno kiparstvo

Baročno kiparstvo je kiparstvo, ki je povezano z baročnim slogom v obdobju med zgodnjim 17.

Poglej Humanizem in Baročno kiparstvo

Bazilika sv. Duha, Firence

Bazilika Santo Spirito (cerkev sv. Duha) je cerkev v Firencah v Italiji.

Poglej Humanizem in Bazilika sv. Duha, Firence

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Poglej Humanizem in Beneška republika

Bernard Pergerl

Bernard Pergerl, slovenski pedagog, jezikoslovec, pravnik, matematik in astronom, * 1440, Zgornja Ščavnica, † 1501, Dunaj.

Poglej Humanizem in Bernard Pergerl

Biblioteca Marciana

Čitalnica Biblioteca Marciana ali Knjižnica svetega Marka (ital. Biblioteca Marciana, vendar se v zgodovinskih dokumentih običajno imenuje Libreria pubblica di san Marco) je javna knjižnica v Benetkah v Italiji.

Poglej Humanizem in Biblioteca Marciana

Blaise Pascal

Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.

Poglej Humanizem in Blaise Pascal

Bohemistika

Josef Dobrovský – posmrtni portret (Jan Vilímek, 1884) Bohemistika je veda, ki se ukvarja s češkim jezikom in književnostjo.

Poglej Humanizem in Bohemistika

Bohumil Hrabal

Bohumil Hrabal, češki pesnik in pripovednik, * 28. marec 1914, Brno, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 3. februar 1997, Praga.

Poglej Humanizem in Bohumil Hrabal

Cantate Domino

Cantate Domino) je papeška bula, ki jo je izdal Evgen IV. 4. februarja 1441 na Florentinskem koncilu kot Odlok za etiopske Kopte. V njej izraža veselje nad zedinjenjem več bližnjevzhodnih krščanskih Cerkva in Armencev. V njej so naštete točke obvezne veroizpovedi kakor tudi prepričanje, da “Extra Ecclesiam nulla salus”, po čemer bula buri duhove tudi danes.

Poglej Humanizem in Cantate Domino

Canterburyjska stolnica

Canterburyjska stolnica v Canterburyju v Kentu je med najstarejšimi in najbolj znanimi krščanskimi objekti v Angliji in je na seznamu Unescove svetovne kulturne dediščine.

Poglej Humanizem in Canterburyjska stolnica

Charlotte Perkins Gilman

Charlotte Perkins Gilman (rojena Perkins; 3. julij 1860 - 17. avgust 1935) je znana je tudi po priimku svojega prvega moža, in sicer kot Charlotte Perkins Stetson.

Poglej Humanizem in Charlotte Perkins Gilman

Christian Gottfried Schütz

Christian Gottfried Schütz, nemški humanist, prevajalec, literarni teoretik in klasični filolog, * 19. maj 1747, Dederstedt, Saška - Anhalt; † 7. maj 1832, Halle.

Poglej Humanizem in Christian Gottfried Schütz

Ciriaco de' Pizzicolli

Ciriaco de' Pizzicolli ali Ciriaco iz Ankone je bil stalno potujoč italijanski humanist in antikvar, rojen v bogati trgovski družini v italijanskem jadranskem pristanišču Ankona, * 31. julij 1391, † 1453/1455.

Poglej Humanizem in Ciriaco de' Pizzicolli

De Corvatiae desolatione

De Corvatiae desolatione je govor, ki ga je imel Simon Begnius najprej med Petim lateranskim koncilom 27. aprila 1513; tukaj objavljeni govor pa pred papežem Leonom X. in kardinali 5. novembra 1516.

Poglej Humanizem in De Corvatiae desolatione

Deležje

Deléžje je nepregibna glagolska oblika v vlogi prislova.

Poglej Humanizem in Deležje

Domenico Fontana

Domenico Fontana (Melide, 1543 — Neapelj, 1607), je bil italijanski inženir in arhitekt med pozno renesanso in zgodnjim barokom.

Poglej Humanizem in Domenico Fontana

Dramatika

Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).

Poglej Humanizem in Dramatika

Družbena kritika

Družbena kritika je pojem s področij socialne filozofije, politične ekonomije, sociologije, socialne psihologije, psihoanalize, literature in družbenih ved.

Poglej Humanizem in Družbena kritika

Družina Gonzaga

Družina Gonzaga je bila vladarska družina, ki je vladala Mantovi v severni Italiji od leta 1328 do 1708; prav tako so vladali Monferratu v Piemontu in Neversu v Franciji, pa tudi številnim drugim manjšim fevdom po Evropi.

Poglej Humanizem in Družina Gonzaga

Dvopičje

Dvópíčje je v jezikoslovju enodelno ločilo, s katerim označujemo naštevanje, razlaganje ali dobesedno navajanje.

Poglej Humanizem in Dvopičje

Erazem

Erazem je moško osebno ime.

Poglej Humanizem in Erazem

Erazem Rotterdamski

Erazem Rotterdamski (latinsko: Desiderius Erasmus Roterodamus; pravo ime: Geert Geerts), nizozemski renesančni humanist, književnik, filolog, filozof in teolog, * 28. oktober 1466, Rotterdam, Nizozemska, † 12. julij 1536, Basel, Švica.

Poglej Humanizem in Erazem Rotterdamski

Erich Fromm

Erich Seligmann Fromm, nemški socialni psiholog in humanistični filozof, * 23. marec 1900, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 18. marec 1980, Muralto, kanton Tessin, Švica.

Poglej Humanizem in Erich Fromm

Ervin Fritz

Ervin Fritz, slovenski pesnik, dramatik, dramaturg in prevajalec, * 27. junij 1940, Prebold.

Poglej Humanizem in Ervin Fritz

Estejeva galerija

Estejeva galerija je muzej umetnosti v Modeni, v katerem so večinoma dela italijanskih slikarjev iz 14.

Poglej Humanizem in Estejeva galerija

Etika

Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.

Poglej Humanizem in Etika

Eugenio Garin

Eugenio Garin, italijanski zgodovinar in filozof, * 9. maj 1909, Rieti, Italija, † 29. december 2004, Firence.

Poglej Humanizem in Eugenio Garin

Federico da Montefeltro

Federico da Montefeltro, znan tudi kot Federico III da Montefeltro, kondotjer italijanske renesanse, mecen in gospodar Urbina, * 7. junij 1422, † 10. september 1482 Priznani intelektualni humanist in civilni vodja v Urbinu je poleg svojega brezhibnega slovesa borilnih veščin in časti z lastno ekipo pisarjev v svojem skriptoriju naročil gradnjo velike knjižnice, morda največje v Italiji po Vatikanu in je okoli sebe sestavil velik humanistični dvor v vojvodski palači Urbina, ki sta jo oblikovala Luciano Laurana in Francesco di Giorgio Martini.

Poglej Humanizem in Federico da Montefeltro

Felix Mendelssohn Bartholdy

Jacob Ludwig Felix Mendelssohn Bartholdy, nemški skladatelj, * 3. februar 1809, Hamburg, Nemčija, † 4. november 1847, Leipzig, Saška, Nemčija.

Poglej Humanizem in Felix Mendelssohn Bartholdy

Feltre

Feltre je mesto in hkrati občina v provinci Belluno italijanske dežele Benečija: mesto ima okoli 20.000 prebivalcev.

Poglej Humanizem in Feltre

Filip Callimachus

Filip Callimachus, poljsko-italijanski humanist, pisatelj in akademik, * 1437, San Gimignano, † 1497.

Poglej Humanizem in Filip Callimachus

Filippo Brunelleschi

Filippo Brunelleschi, italijanski renesančni arhitekt, * 1377, † 15. april 1446.

Poglej Humanizem in Filippo Brunelleschi

Filozofska fakulteta

Filozofska fakulteta je naziv več fakultet, kjer primarno učijo humanistične in družboslovne vede.

Poglej Humanizem in Filozofska fakulteta

Florentinski koncil

Florentinski koncil, tudi koncil v Baslu, Ferrari in Firencah, je potekal v letih 1431-1445. Sklical ga je papež Martin V. v Baslu; po njegovi smrti ga je papež papež Evgen IV. leta 1438 prestavil v Ferraro, nazadnje pa je bil zaradi kuge leto kasneje prenesen v Firence. Trajal je vse do turške zasedbe Konstantinopla leta 1453.

Poglej Humanizem in Florentinski koncil

François Rabelais

Francois Rabelais, francoski renesančni pisatelj, frančiškanski menih, filozof, humanist, posvetni duhovnik in zdravnik, * okoli 1494, Chinon, Vojvodina Anjou, Kraljevina Francija, † 9. april 1553, Pariz.

Poglej Humanizem in François Rabelais

Francesco Barbaro

Francesco Barbaro, italijanski renesančni humanist, * 1390, Benetke, † 1454.

Poglej Humanizem in Francesco Barbaro

Francesco Landini

Francesco Landini (tudi Landino) italijanski skladatelj, pevec, pesnik, glasbilar in orglar, * okrog 1325, † 2. september 1397, Firence.

Poglej Humanizem in Francesco Landini

Francesco Petrarca

Francesco Petrarca, italijanski pesnik in pisatelj, filozof in teolog * 20. julij 1304, Arezzo, Italija, † 19. julij 1374, Arquà Petrarca, Padova, Italija.

Poglej Humanizem in Francesco Petrarca

Francis Peyton Rous

(Francis) Peyton Rous, ameriški patolog in virolog, Nobelovec, * 5. oktober 1879, Baltimore, Maryland, Združene države Amerike, † 16. februar 1970, New York.

Poglej Humanizem in Francis Peyton Rous

Francisco Jiménez de Cisneros

Francisco Jiménez de Cisneros, španski kardinal in politik, * 1436, Torrelaguna, Kastilja (današnja Španija), † 8. november 1517, Roa de Duero, Španija.

Poglej Humanizem in Francisco Jiménez de Cisneros

Francoska književnost 16. stoletja

Francosko književnost 16.

Poglej Humanizem in Francoska književnost 16. stoletja

Francoska renesansa

Francoska renesansa je bila kulturno in umetniško gibanje v Franciji med 15.

Poglej Humanizem in Francoska renesansa

Frane Petrić

Frane Petrić (latinsko Franciscus Patricius; italijansko Francesco Patrizi da Cherso), hrvaški renesančni humanist, * 25. april 1529,Cres (Hrvaška), † 6. februar 1597, Rim, Italija. Franjo Petrič je bil odkrito nasproten aristotelovski sholastiki. Aristotelova filozofija je zanj bistveno preveč racionalistična, da bi bila združljiva s krščanstvom.

Poglej Humanizem in Frane Petrić

Franjo Žgeč

Franjo Žgeč, slovenski pedagog, * 11. april 1896, Dornava, † 31. avgust 1961, Celje.

Poglej Humanizem in Franjo Žgeč

Fray Luis de León

Univerzi v Salamanci. Fray (iz besede fraile, ki v španščini pomeni "menih" oziroma "brat") Luis de León (F.); pesnik, humanist, pripadnik avguštinskega reda in ustanovitelj salamantinske šole, * 1527 ali 1528, Belmonte, Cuenca; † 23. avgust 1591, Madrigal de las Altas Torres.

Poglej Humanizem in Fray Luis de León

Frits van Oostrom

Frits van Oostrom, nizozemski humanist in akademik, * 1953, Utrecht, Nizozemska.

Poglej Humanizem in Frits van Oostrom

Georg Tannstetter

Georg Tannstetter (tudi latinizirano Georgius Collimitius), nemški humanist, zdravnik, matematik, astronom in kartograf, * sredina aprila 1482, Rain na Lechu, Bavarska, Nemčija, † 26. marec 1535, Innsbruck, Avstrija.

Poglej Humanizem in Georg Tannstetter

Georgij Gemist Pleton

Georgij Gemist z vzdevkom Pleton (grško: Γεώργιος Πλήθων Γεμιστός), bizantinski humanist, teolog, filolog, prevajalec, filozof in geograf, * okoli 1355, verjetno Konstantinopel, † 26.

Poglej Humanizem in Georgij Gemist Pleton

Gerechtigkeitsbrunnen (Bern)

Gerechtigkeitsbrunnen (Vodnjak pravičnosti) je vodnjak iz 16.

Poglej Humanizem in Gerechtigkeitsbrunnen (Bern)

Gian Giorgio Trissino

Gian Giorgio Trissino, italijanski humanist, pesnik, dramatik, diplomat in jezikoslovec, * 8. julij 1478, Vicenza, † 8. december 1550.

Poglej Humanizem in Gian Giorgio Trissino

Giovanni Pico della Mirandola

Grof Giovanni Pico della Mirandola, italijanski renesančni humanist, filozof, teolog in kabalist, * 24. februar 1463, Mirandola, pokrajina Emilija - Romanja, Italija, † 17. november 1494, Firence, Toskana, Italija.

Poglej Humanizem in Giovanni Pico della Mirandola

Giovanni Villani

Giovanni Villani, italijanski bankir, zgodovinar in kronist, *1276 ali 1280, Firence, Italija, † 1348, Firence, Italija je najbolj je znan po svojem delu Nuova Cronica, v kateri je opisal velik del zgodovine mesta Firenc, od padca babilonskega stolpa, pa vse do leta 1348.

Poglej Humanizem in Giovanni Villani

Gregor Schoettl

‎Gregor Schoettl (tudi Schöttl), slovenski (avstrijski) filozof in fizik, * 14. februar 1732, Steyr, avstrijska Štajerska, † 4./5. november, 1777, Ljubljana.

Poglej Humanizem in Gregor Schoettl

Guillaume Budé

Guillaume Budé (Guilielmus Budaeus), francoski renesančni humanist, filolog, pravnik in filozof, * 26. januar 1467, Pariz, Francija, † 23. avgust 1540, Pariz.

Poglej Humanizem in Guillaume Budé

Hans Holbein mlajši

Hans Holbein mlajši (okoli 1497– med 7. oktobrom in 29. novembrom 1543) je bil nemški in švicarski slikar in grafik, ki je delal v slogu severne renesanse.

Poglej Humanizem in Hans Holbein mlajši

Heidelberg

Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.

Poglej Humanizem in Heidelberg

Helladius

Helladius lahko pomeni.

Poglej Humanizem in Helladius

Henri Dunant

Jean Henri Dunant, švicarski mirovnik in humanist, * 8. maj 1828, Ženeva, Švica, † 30. oktober 1910, Heiden.

Poglej Humanizem in Henri Dunant

Henrik VIII. Angleški

Henrik VIII. (angleško Henry VIII), angleški kralj, lord Irske in irski kralj, * 28. junij 1491, Palača Platentia, Greenwich, Anglija, † 28. januar 1547, Palača Whitehall, London, Anglija.

Poglej Humanizem in Henrik VIII. Angleški

Hieronymus Bosch

Hieronymus Bosch (pravo ime Jeroen van Aken), nizozemski renesančni slikar, * okoli 1450, 's-Hertogenbosch, † 9. avgust 1516.

Poglej Humanizem in Hieronymus Bosch

Humanistično judovstvo

Simbol Humanizma Humanistično judovstvo je judovska verska ločina, ki z vidika judovske identitete poudarja, da sta kultura in zgodovina skupnosti pomembnejši od čaščenja Boga.

Poglej Humanizem in Humanistično judovstvo

Humanistika

Humanistika je izraz za znanstvene discipline, ki proučujejo človeka, njegovo umetnost in kulturo večinoma z uporabo analitičnih in kritičnih metod, za razliko od naravoslovja in družboslovja, ki uporabljata empirične metode.

Poglej Humanizem in Humanistika

Hvalnica norosti

‎Prva izdaja Hvalnice norosti, Basel, 1515 Hvalnica norosti je delo, satira Erazma Rotterdamskega, enega najpomembnejših humanistov.

Poglej Humanizem in Hvalnica norosti

Iliri

Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.

Poglej Humanizem in Iliri

Ilirija (država)

Ilirija (antično grško: Ἰλλυρία ali Ἰλλυρίς, latinsko: Illyria ali Illyricum zgodovinsko geografsko področje, ki so ga v antiki naseljevala številna ilirska plemena. Plemena so imela skupen jezik in prebivala na ozemlju, ki se približno ujema z ozemljem bivše Socialistične federativne republike Jugoslavije, in delu sedanje republike Albanije.

Poglej Humanizem in Ilirija (država)

Ilirizem

Ilirizem ali ilirsko gibanje imenujemo južnoslovansko književno-kulturno in narodno-politično gibanje iz prve polovice 19. stoletja, nastalo kot prilagoditev teorije Jana Kollarja o slovanski vzajemnosti (panslavizmu).

Poglej Humanizem in Ilirizem

Imagine (pesem)

»Imagine« je pesem, ki jo je napisal in izvedel angleški glasbenik John Lennon, leta 2017 je bila kot soavtorica priznana Yoko Ono.

Poglej Humanizem in Imagine (pesem)

Isaac Asimov

Isaac Asimov (IPA //,: Ájzek Azímov, izvirno Isak Judovič Azimov, ameriški biokemik in pisatelj ruskega rodu, * okoli 2. januar 1920, Petroviči, Smolenska gubernija, Sovjetska zveza (sedaj Smolenska oblast, Rusija), † 6. april 1992, Manhattan, New York, zvezna država New York, ZDA.

Poglej Humanizem in Isaac Asimov

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Humanizem in Italija

Italijanska renesansa

Italijanska renesansa (italijansko Rinascimento) je bilo obdobje italijanske zgodovine, ki se je začelo v 14.

Poglej Humanizem in Italijanska renesansa

Italijansko renesančno slikarstvo

Italijansko renesančno slikarstvo je obdobje, ki se je začelo v poznem 13.

Poglej Humanizem in Italijansko renesančno slikarstvo

Ivan Supek

Ivan Supek, hrvaški fizik, filozof, pisatelj, mirovnik in humanist, * 8. april 1915, Zagreb, Hrvaška, † 5. marec 2007, Zagreb.

Poglej Humanizem in Ivan Supek

Ivan Vitez

Ivan Vitez iz Sredne (madžarsko Vitéz zrednai Vitéz János, hrvaško Ivan Vitez od Sredne) je bil madžarski nadškof Esztergoma, pomemben humanist, diplomat, latinist, matematik, astrolog in astronom, * okoli 1408, † 8. avgust 1472.

Poglej Humanizem in Ivan Vitez

Jacques Monod

Jacques Lucien Monod, francoski biokemik in molekularni biolog, nobelovec, * 9. februar 1910, Pariz, Francija, † 31. maj 1976, Cannes.

Poglej Humanizem in Jacques Monod

Jacques Peletier du Mans

Jacques Peletier du Mans, francoski humanist, pesnik in matematik, * 1517, Le Mans, † 1582, Pariz.

Poglej Humanizem in Jacques Peletier du Mans

Janez Krstnik Mayr

Janez Krstnik Mayr von Mayregg tudi Janez Baptist, tiskar in knjigotržec, ki je deloval na Kranjskem, * 20. februar 1634, Frauen-Chiemsee na Bavarskem, † 1708, Salzburg.

Poglej Humanizem in Janez Krstnik Mayr

Jaroslav Pánek

Jaroslav Pánek, češki slovenist in zgodovinar, * 23. januar 1947, Praga.

Poglej Humanizem in Jaroslav Pánek

Jean Bodin

Jean Bodin, francoski pravnik, zgodovinar, ekonomist, filozof, državnik, * 1530, Angers, Francija, † 1596, Laon, Francija.

Poglej Humanizem in Jean Bodin

Jean-Paul Carteron

Jean-Paul Carteron, švicarsko-francoski humanist, * ?. Carteron je ustanovil Crans Montana Forum.

Poglej Humanizem in Jean-Paul Carteron

Jeronim Vidulić

Jeronim Vidulić je hrvaški pesnik, notar in humanist.

Poglej Humanizem in Jeronim Vidulić

Jezuitski kolegij v Ljubljani

Cerkev sv. Jakoba v Ljubljani, v ozadju del jezuitskega kolegija v prvi polovici 17. stoletja Jezuitski kolegij v Ljubljani je bil ustanovljen leta 1597, razpuščen leta 1773 in obujen leta 2017.

Poglej Humanizem in Jezuitski kolegij v Ljubljani

Joachim Sterck van Ringelbergh

Joachim Sterck van Ringelbergh, flamski humanist, matematik, astrolog in enciklopedist, * 1499, Antwerpen, Belgija, † 1556.

Poglej Humanizem in Joachim Sterck van Ringelbergh

Johannes Cuspinianus

Johannes Cuspinianus (rojen kot Johan Spießhaymer oziroma Speißheimer), avstrijski humanist, zdravnik, znanstvenik, diplomat, zgodovinar in pesnik, * december 1473, Spießheim pri Schweinfurtu, Frankovska, † 19. april 1529, Dunaj.

Poglej Humanizem in Johannes Cuspinianus

Johannes Goropius Becanus

Johannes Goropius Becanus, nizozemski zdravnik, jezikoslovec in humanist, * 1519, Gorp, † 1572, Maastricht.

Poglej Humanizem in Johannes Goropius Becanus

Johannes Vodnianus Campanus

Johannes Vodnianus Campanus, (tudi Jan Vodňanský Campanus, Jan z Vodňan, Jan Campanus-Vodňanský, Jan Kampánus Vodňanský, Janu Campanovi Vodňanském, Ionnes Campanus Vodnianus), češki humanist, skladatelj, pedagog, pesnik, dramatik, jezikoslovec in zgodovinar, * 27.

Poglej Humanizem in Johannes Vodnianus Campanus

Juan Luis Vives

Juan Luis Vives, latinsko Ioannes Lodovicus Vives, špansko-flamski renesančni humanist, filozof in pedagog, * 6. marec 1492, Valencija, Španija, † 6. maj 1540, Brugge, Flamska, Belgija.

Poglej Humanizem in Juan Luis Vives

Juš Kozak

Juš Kozak, slovenski pisatelj, esejist, gledališki kritik in urednik, * 26. junij 1892, Ljubljana, † 29. avgust 1964, Ljubljana.

Poglej Humanizem in Juš Kozak

Judita (Marko Marulić)

Judita je najbolj znano delo Marka Marulića in prvi umetniški ep hrvaške književnosti, ki se prepeva v hrvaščini in se zgleduje po zgodbi iz Stare zaveze.

Poglej Humanizem in Judita (Marko Marulić)

Julian Huxley

Sir Julian Sorell Huxley, FRS, angleški evolucijski biolog in humanist, * 22. junij 1887, London, Anglija, † 14. februar 1975, London.

Poglej Humanizem in Julian Huxley

Julius Kugy

Julius Kugy, slovenski pravnik, alpinist, častnik, pisatelj in humanist, oče alpinizma v Julijskih Alpah; * 19. julij 1858, Gorica; † 5. februar 1944, Trst.

Poglej Humanizem in Julius Kugy

Jurij Trebizondski

Jurij Trebizondski (grški filozof, učenjak, humanist in prevajalec, * 3. april 1395, Kreta, † 1486, Rim. Jurij Trebizondski je bil predstavnik renesančnega humanizma. V metodologiji je bil pokristjanjeni aristotelovec.

Poglej Humanizem in Jurij Trebizondski

Kaštel Stari

Kaštel Stari so naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Kaštela; le-ta pa spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.

Poglej Humanizem in Kaštel Stari

Kabinet (soba)

Kabinet (znan tudi pod drugimi imeni) je bil zasebna soba v hišah in palačah zgodnje moderne Evrope, soba, ki je služila kot studio ali za umik običajno moža.

Poglej Humanizem in Kabinet (soba)

Kaj je razsvetljenstvo (Foucault)

Kaj je razsvetljenstvo? je krajši tekst, ki ga je leta 1984 napisal Michel Foucault.

Poglej Humanizem in Kaj je razsvetljenstvo (Foucault)

Kamnoseštvo

Obrt kamnoseštvo obstaja od kar je človeštvo začelo uporabljati svoj um in svoje roke.

Poglej Humanizem in Kamnoseštvo

Klasična gimnazija

Klasična gimnazija je ena od zvrsti gimnazije, ki ima poudarek na humanizmu in družboslovju.

Poglej Humanizem in Klasična gimnazija

Klasična gimnazija v Ljubljani

Klasična gimnazija v Ljubljani je bila šola, ki je delovala v Ljubljani med letoma 1563 in 1965 in je ena pomembnejših šol, ki so delovale na prostoru današnje Slovenije.

Poglej Humanizem in Klasična gimnazija v Ljubljani

Klasicizem

Klasicízem v umetnosti se v splošnem nanaša na visoko upoštevanje klasičnega obdobja, klasične antike v zahodni tradiciji, kot postavljanje standardov za okus, ki ga klasicisti poskušajo posnemati.

Poglej Humanizem in Klasicizem

Klavdij Galen

Klávdij Galén (Aelius Galénus ali Claudius Galénus), bolj poznan kot Galén iz Pergamóna, grško govoreč rimski zdravnik in filozof.

Poglej Humanizem in Klavdij Galen

Kolosalni red

V klasični arhitekturi je kolosalni red (imenovan tudi orjaški red) klasični red, pri katerem stebri ali pilastri potekajo čez dve ali več nadstropij.

Poglej Humanizem in Kolosalni red

Konfucij

Konfucij ali Kong Fudzi (kitajščina 孔夫子; pinjin: Kǒng Fūzǐ, dobesedni pomen: učitelj/mojster Kong), pravo ime: Kong Čju 孔丘, je bil starokitajski filozof, avtor in politik.

Poglej Humanizem in Konfucij

Konrad Celtis

Konrad Keltis (Conrad Celtes), nemški humanist, * 1. februar 1459, Wipfeld pri Schweinfurtu, Nemčija, † 4. februar 1508, Dunaj.

Poglej Humanizem in Konrad Celtis

Konrad Peutinger

Konrad Peutinger, nemški humanist, antikvar in diplomat, *14. oktober 1465, Augsburg, † 28. december 1547.

Poglej Humanizem in Konrad Peutinger

Konstantinova darovnica

Konstantinova darovnica je ponarejen rimski cesarski odlok, s katerim je cesar Konstantin I. Veliki iz 4.

Poglej Humanizem in Konstantinova darovnica

Koriolan Cipiko

Koriolan Cipiko (tudi Koriolan Ćipiko in latinsko Coriolanus Ceppico ali Coriolanus Cepio), beneški plemič, hrvaški humanist, zgodovinar in vojak, * 1425, Trogir, † 1493, Trogir.

Poglej Humanizem in Koriolan Cipiko

Kristijan II. Danski

Kristijan II., vladar skandinavske Kalmarske unije, * 1. julij 1481, grad Nyborg, Danska, † 25. januar 1559, grad Kalundborg (kot zapornik), Danska.

Poglej Humanizem in Kristijan II. Danski

Kvintilijan

Mark Fabij Kvintilijan (lat. Marcus Fabius Quintilianus), rimski retorik španskega rodu.

Poglej Humanizem in Kvintilijan

Laura Cereta

Laura Cereta, italijanska pisateljica, * september 1469, † 1499 Laura Cereta je bila ena izmed velikih humanističnih in feminističnih pisateljic Italije v 15.

Poglej Humanizem in Laura Cereta

Legalizem (kitajska filozofija)

Šola legalizma oz.

Poglej Humanizem in Legalizem (kitajska filozofija)

Lelio Sozzini

Lelio Sozzini, italijanski humanist in reformator, * 29. januar 1525, Siena, † 4. maj 1562.

Poglej Humanizem in Lelio Sozzini

Leon Battista Alberti

Leon Battista Alberti, italijanski humanist, umetnik, arhitekt, pesnik, duhovnik, jezikoslovec, filozof in kriptograf, * 14. februar 1404, Genova, † 25. april 1472, Rim.

Poglej Humanizem in Leon Battista Alberti

Leonardo Bruni

Leonardo Bruni, italijanski humanist, zgodovinar in državnik, * 1369, Arezzo, † 9. marec 1444.

Poglej Humanizem in Leonardo Bruni

Liberalizem

Liberalizem (iz lat. liberalis 'svoboden') je politični in gospodarski nauk, po katerem sta svoboda (ekonomska, verska, politična, nazorska itd.) in enakopravnost posameznika temelj družbenega napredka.

Poglej Humanizem in Liberalizem

Lorenzo Valla

Lorenzo Valla (lorènco vàlla), italijanski humanist, filolog, filozof in zgodovinar, * 1407, Rim, Italija, † 1. avgust 1457, Rim.

Poglej Humanizem in Lorenzo Valla

Lovrenc Čadež

Lovrenc Čadež (tudi Zadesius), slovenski duhovnik, teolog, profesor in humanist, * 16. stoletje, Škofja Loka, † 13. marec 1582, Bavarska, Nemčija.

Poglej Humanizem in Lovrenc Čadež

Ludovico Ariosto

Ludovico Ariosto (arjósto), italijanski književnik, * 8. september 1474, Reggio Emilia (v pokrajini Reggio Emilia), † 6. julij 1533, Ferrara.

Poglej Humanizem in Ludovico Ariosto

Ludovico III. Gonzaga

Ludovico III.

Poglej Humanizem in Ludovico III. Gonzaga

Luka Knafelj

Luka Knafelj, slovenski rimskokatoliški duhovnik, * okoli 1621, Ribnica na Dolenjskem, † 29. junij 1671, Dunaj.

Poglej Humanizem in Luka Knafelj

Lynda Blanchard

Lynda Gaye Cleveland “Lindy” Blanchard, ameriška poslovnica, humanitarka in diplomatka, * 4. julij 1959.

Poglej Humanizem in Lynda Blanchard

Macropedius

Georgius Macropedius, znan tudi kot Joris van Lanckvelt, nizozemski humanist, pedagog in dramatik, * 1487, † 1558.

Poglej Humanizem in Macropedius

Maksimilijan II. Habsburški

Maksimilijan II.

Poglej Humanizem in Maksimilijan II. Habsburški

Manabendra Nath Roy

Manabendra Nath Roy, indijski politik, filozof, pisatelj, komunistični revolucionar, politični aktivist in politični teoretik, * 21. marec 1887, Kalkuta, † 26. januar 1954, Dehradun, Indija.

Poglej Humanizem in Manabendra Nath Roy

Manjša renesančna gibanja

Renesansa je kulturni preporod, ki se navadno postavlja kot mejnik med srednjim in novim vekom, saj se je takrat pojavil v Italiji in se nato razširil po Evropi.

Poglej Humanizem in Manjša renesančna gibanja

Mantegneva hiša

Mantegneva hiša (italijansko Casa del Mantegna) je stavba iz 15.

Poglej Humanizem in Mantegneva hiša

Mantova

Mantova (italijansko Mantova; emilijansko in latinsko Mantua) je mesto in občina v Lombardiji v Italiji z okoli 50.000 prebivalci in glavno mesto pokrajine istega imena.

Poglej Humanizem in Mantova

Manuel Hrizoloras

Manuel Hrizoloras (grško Μανουήλ Χρυσολωράς, * 1353 verjetno v Konstantinoplu, † 15. aprila 1415 v Konstanci) je bil bizantinski diplomat in pionir pri uvajanju grške književnosti v zahodni Evropi v poznem srednjem veku.

Poglej Humanizem in Manuel Hrizoloras

Marko Gerbec

Marko Gerbec (tudi Marcus Gerbezius in Marko Grbec), slovenski zdravnik, znanstveni pisec, humanist in eden od ustanoviteljev Academie operosorum Labacensis, * 24. oktober 1658, Šentvid pri Stični, † 9. marec 1718, Ljubljana.

Poglej Humanizem in Marko Gerbec

Marko Marulić

Marko Marulić, hrvaški renesančni humanist, pesnik in pisatelj, (latinsko Marcus Marulus, italijansko Marco Marulo), * 18. avgust 1450, Split, † 5. januar 1524, Split.

Poglej Humanizem in Marko Marulić

Marsilio Ficino

Marsilio Ficino (latinsko: Marsilius Ficinus), italijanski renesančni humanist, filolog, prevajalec, filozof, astrolog, zdravnik in glasbenik, * 19. oktober 1433, Figline Valdarno, Toskana, Italija, † 1. oktober 1499, vila Careggi, Firence.

Poglej Humanizem in Marsilio Ficino

Martin Bauzer

Martin Bauzer (bávcer) tudi Bautscher, Bavčer ali Bavčar, slovenski latinski pisatelj, humanist in zgodovinar, * 11. november 1595, Selo pri Vipavi, † 23. december 1668, Gorica.

Poglej Humanizem in Martin Bauzer

Matija Hvale

Stran iz knjige ''Razlaga filozofije narave'' Matija Hvale, tudi Matthie Qualle, Mathias Qualle, slovenski filozof, poznosrednjeveški sholastik z začetki humanizma, * 1470 ali še prej, Vače, Kranjska, (danes Slovenija), † 1518.

Poglej Humanizem in Matija Hvale

Matija Korvin

Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.

Poglej Humanizem in Matija Korvin

Medičejska vila v Cafaggiolu

Medičejska vila v Cafaggiolu (italijansko Villa Medicea di Cafaggiolo) je vila v bližini toskanskega mesta Barberino di Mugello v dolini reke Sive, približno 25 kilometrov severno od Firenc v osrednji Italiji.

Poglej Humanizem in Medičejska vila v Cafaggiolu

Mehmed II. Osvajalec

Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.

Poglej Humanizem in Mehmed II. Osvajalec

Melanholija I.

Melanholija I je velika grafika iz leta 1514 nemškega renesančnega umetnika Albrechta Dürerja.

Poglej Humanizem in Melanholija I.

Michael Shermer

Michael Brant Shermer, ameriški novinar, znanstveni publicist in zgodovinar znanosti, * 8. september 1954, Glendale, Kalifornija, ZDA.

Poglej Humanizem in Michael Shermer

Michel de Montaigne

Michel Eyquem de Montaigne, skrajšano imenovan Montaigne, francoski renesančni humanist, pisatelj in filozof, * 28. februar 1533, grad Montaigne, okraj Périgord, regija Akvitanija, Francija, † 13. september 1592, grad Montaigne, Akvitanija.

Poglej Humanizem in Michel de Montaigne

Morris Viteles

Morris Viteles, ameriški psiholog, * 1. maj 1898, Rusija, † 7. december 1996, ZDA.

Poglej Humanizem in Morris Viteles

Nagrobnik Ilaria del Carretto

Nagrobnik Ilariji del Carretto je kiparsko delo Jacopa della Quercia iz leta 1406-1408 in ohranjeno v Stolnici sv. Martina v Lucci.

Poglej Humanizem in Nagrobnik Ilaria del Carretto

Naturales quaestiones

Naturales quaestiones (poslovenjeno Prirodoslovni problemi) je latinsko delo filozofije narave, ki ga je napisal Seneka okoli leta 65 n. št.

Poglej Humanizem in Naturales quaestiones

Neapeljsko kraljestvo

Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.

Poglej Humanizem in Neapeljsko kraljestvo

Nečujam

http://www.openstreetmap.org/?lat.

Poglej Humanizem in Nečujam

Nemška književnost

Pod pojmom nemška književnost oziroma književnost v nemškem jeziku razumemo literarna dela, ki so nastala v nemškem jeziku na nemškogovorečih področjih.

Poglej Humanizem in Nemška književnost

Nemška renesansa

Nemška renesansa, del severne renesanse, je bila kulturno in umetniško gibanje, ki se je razširilo med nemškimi misleci v 15.

Poglej Humanizem in Nemška renesansa

Niccolò Machiavelli

Niccolò di Bernado dei Machiavelli, italijanski (florentinski) renesančni humanist, diplomat, politik in filozof, * 3. maj 1469, Firence, Italija, † 22. junij 1527, Firence.

Poglej Humanizem in Niccolò Machiavelli

Nicolas-Claude Fabri de Peiresc

Nicolas-Claude Fabri de Peiresc, francoski astronom in humanist, * 1. december 1580, Belgentier, Var, Francija, † 24. junij 1637, Aix-en-Prevence.

Poglej Humanizem in Nicolas-Claude Fabri de Peiresc

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).

Poglej Humanizem in Nikolaj Kopernik

Paolo Santonino

Paolo Santonino tudi Sanctoninus ali de Sanctoninis, furlanski humanist, laični kancler oglejskega patriarhata, notar, popotnik in pisatelj, * okoli 1440, Stroncone v južni Umbriji; † med 1508 in 1510, Videm.

Poglej Humanizem in Paolo Santonino

Papeška palača, Avignon

Papeška palača (francosko Palais des Papes; lo Palais dei Papas v okcitanščini) je zgodovinska palača v Avignonu v južni Franciji.

Poglej Humanizem in Papeška palača, Avignon

Papež Aleksander VI.

Papež Aleksander VI. (rojen kot Rodrigo Borgia ali Roderic Llançol i de Borja), španski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1. januar 1431, Xàtiva, (Valencija, Aragonsko kraljestvo, danes Španija); † 18. avgust 1503, Rim (Papeška država, danes Italija).

Poglej Humanizem in Papež Aleksander VI.

Papež Anastazij IV.

Papež Anastazij IV. (rojen kot Corrado Demetri della Suburra), papež katoliške Cerkve, * 1073, Rim (Papeška država, danes Italija), † 3. december 1154, Rim (Papeška država, danes Italija).

Poglej Humanizem in Papež Anastazij IV.

Papež Inocenc VII.

Inocenc VII., rojen kot Cosma Migliorati (ali Cosmato, Cosimo de' Migliorati) je bil katoliški papež; * 1336 Sulmona (Abruci, Neapeljsko kraljestvo, danes: Italija); † 6. november 1406, Rim (Italija, Papeška država – danes Vatikan).

Poglej Humanizem in Papež Inocenc VII.

Papež Inocenc VIII.

Papež Inocenc VIII. (rojen kot Giovanni Battista Cibo ali Cybo), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1432, Genova (Genovska republika; † 25. julij 1492, Rim (Papeška država, danes Italija).

Poglej Humanizem in Papež Inocenc VIII.

Papež Julij II.

Papež Julij II. (rojen kot Giuliano della Rovere z vzdevkom Il Terribile - Strašni), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 5. december 1443, Albissola, (Genovska republika danes Italija); † 21. februar 1513, Rim (Papeška država, danes Italija oziroma Vatikan).

Poglej Humanizem in Papež Julij II.

Papež Kalist III.

Kalist III. (rojen kot Alfonz Borja oziroma Alfonso de Borja y Cabanilles, Alfonso (tudi Alonso) Borja; Alfonso Borgia), španski pravnik, diplomat, kardinal in papež, * 31. december 1378 Torreta de Canals (Xativa Valencija, Aragonsko kraljestvo); † 6. avgust 1458, Rim, Papeška država.

Poglej Humanizem in Papež Kalist III.

Papež Klemen VII.

Klemen VII. (rojen kot Giulio di Giuliano de' Medici), italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, kardinal in papež, * 1478, Firence, † 25. september 1534, Rim.

Poglej Humanizem in Papež Klemen VII.

Papež Leon X.

Papež Leon X. (rojen kot Giovanni de' Medici), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 11. december 1475, Firence, † 1. december 1521, Rim.

Poglej Humanizem in Papež Leon X.

Papež Marcel II.

Papež Marcel II., rojen kot Marcello Cervini, italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 6. maj 1501, Montefano, † 1. maj 1555, Rim.

Poglej Humanizem in Papež Marcel II.

Papež Martin V.

Papež Martin V., rojen kot Ottone Colonna (tudi Oddone, Oton), je bil italijanski katoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1368, Genazzano (Lacij, Papeška država, † 20. februar 1431 Rim (Papeška država danes: Italija).

Poglej Humanizem in Papež Martin V.

Papež Nikolaj V.

Papež Nikolaj V. (rojen kot Tommaso Parentucelli), italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in papež, * 15. november 1397, Sarzana, † 24. marec 1455, Rim.

Poglej Humanizem in Papež Nikolaj V.

Papež Pavel II.

Papež Pavel II. (rojen kot Pietro Barbo), italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in papež, * 1417, Benetke † 26. julij 1471, Rim.

Poglej Humanizem in Papež Pavel II.

Papež Pij II.

Papež Pij II. (rojstvo ime Enea Silvio Piccolomini), italijanski papež in tržaški škof, pesnik, pisatelj, zgodovinar in humanist; * 18. oktober 1405, Corsignano (pri Sieni, danes Pienza, † 14. avgust 1464, Ancona (danes Italija).

Poglej Humanizem in Papež Pij II.

Papež Pij III.

Papež Pij III. (rojen kot Francesco Tedeschini oziroma Todeschini; uporabljal tudi priimek Tedeschini-Piccolomini), italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in papež, * 29. maj 1439, Sarteano (Siena, Sienska republika danes: Italija); † 18. oktober 1503, Rim (Papeška država danes: Italija).

Poglej Humanizem in Papež Pij III.

Papež Pij IV.

Papež Pij IV. (rojen kot Giovanni Angelo de' Medici – tudi Gianangelo Medighi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež; * 31. marec 1499, Milano (Milanska vojvodina danes: Italija), † 9. december 1565 Rim (Papeška država danes: Italija).

Poglej Humanizem in Papež Pij IV.

Papež Sikst IV.

Papež Sikst IV. (Francesco della Rovere, OFMConv), italijanski rimskokatoliški minorit, kardinal in papež, * 21. julij 1414, Celle, † 12. avgust 1484, Rim.

Poglej Humanizem in Papež Sikst IV.

Papež Urban VIII.

Papež Urban VIII. (rojen kot Maffeo Barberini), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 1568, Firence, Florentinska vojvodina † 29. julij 1644 Rim, Papeška država.

Poglej Humanizem in Papež Urban VIII.

Peter Apian

Del Apianovega zemljevida iz leta 1520, ki kaže Novi svet Peter Apian (pravo ime Peter Bienewitz), nemški astronom, kartograf, matematik, izdelovalec inštrumentov in humanist, * 16. april 1495, Leising, Saška, (danes Nemčija), † 21. april 1557, Ingolstadt, Bavarska.

Poglej Humanizem in Peter Apian

Peter Bonomo

Peter Bonomo (italijansko Pietro Bonomo), avstrijski humanist, politik, pesnik, diplomat, tržaški in dunajski škof, * 1458, Trst, † 4. julij 1546, Trst.

Poglej Humanizem in Peter Bonomo

Peter Pavel Vergerij

Peter Pavel Vergerij, italijansko Pier Paolo Vergerio mlajši, beneški papeški nuncij in pozneje protestantski reformator, * ok.

Poglej Humanizem in Peter Pavel Vergerij

Peter Sloterdijk

Peter Sloterdijk (nemško), nemški filozof, kulturni teoretik, televizijski voditelj in kolumnist, * 16. junija 1947, Karlsruhe, Nemčija.

Poglej Humanizem in Peter Sloterdijk

Peti lateranski koncil

Peti lateranski koncil je potekal v letih 1512-1517.

Poglej Humanizem in Peti lateranski koncil

Petrus Ramus

Petrus Ramus (francosko Pierre de la Ramée), francoski renesančni humanist, matematik, logik, filozof, retorik in pedagog, * 1515, vas Cuts, Pikardija, Francija, † 26. avgust, 1572, Pariz, Francija.

Poglej Humanizem in Petrus Ramus

Philipp Melanchthon

Philipp Melanchthon (rojen Philipp Schwarzert), nemški verski reformator, teolog, filozof in pedagog.

Poglej Humanizem in Philipp Melanchthon

Pierre de Ronsard

Pierre de Ronsard (ronsár), francoski pesnik, * 11. september 1524, dvorec Poissonnière, † 27. december 1585, Saint-Cosme.

Poglej Humanizem in Pierre de Ronsard

Pietà (Michelangelo)

Pietà je delo renesančnega kiparja Michelangela Buonarrotija v baziliki sv. Petra v Vatikanu.

Poglej Humanizem in Pietà (Michelangelo)

Pietro Pomponazzi

Pietro Pomponazzi (latinsko: Petrus Pomponatius), italijanski renesančni humanist, * 16. september 1462, Mantova, Lombardija, Italija, † 18. maj 1525, Bologna, Emilija-Romanja, Italija. Po študiju medicine na Univerzi v Padovi, ki ga je leta 1478 zaključil z doktoratom, je do leta 1495 na isti univerzi poučeval filozofijo, nakar se je preselil v Ferraro, kjer je do leta 1512 predaval Aristotelovo psihologijo (delo »O duši«).

Poglej Humanizem in Pietro Pomponazzi

Pisanello

Pisanello, strokovno znan kot Antonio di Puccio Pisano ali Antonio di Puccio da Cereto, ki ga je Giorgio Vasari tudi zmotno imenoval Vittore Pisano, * ok.

Poglej Humanizem in Pisanello

Plenitev Rima (1527)

Plenitev Rima (leta 1527) je bila v zgodovini doslej zadnja in najhujša plenitev Rima.

Poglej Humanizem in Plenitev Rima (1527)

Plinij mlajši

Plinij mlajši (latinsko Gaius Plinius Caecilius Secundus), rimski politik, govornik in pisatelj * okoli 61/62 Novum Comum (danes Como, Lombardija, Italija), † 113.

Poglej Humanizem in Plinij mlajši

Politični spekter

Ta grafikon, ki ga predlaga Organizacija Politični kompas, sega od -10 do 10 na vsaki osi in je eden od več konkurenčnih modelov. Politični spekter je način za modeliranje različnih političnih položajev, ki se jih postavi na eno ali več geometrijskih osi in simbolizira neodvisne politične razsežnosti.

Poglej Humanizem in Politični spekter

Poljska književnost

Poljska književnost se je začela razvijati v okviru cerkvenega krščanskega pismenstva v latinščini.

Poglej Humanizem in Poljska književnost

Pomeni imen asteroidov: 10001–11000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 10001 do 11000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Humanizem in Pomeni imen asteroidov: 10001–11000

Pomeni imen asteroidov: 11001–12000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 11001 do 12000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Humanizem in Pomeni imen asteroidov: 11001–12000

Pomeni imen asteroidov: 15001–16000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 15001 do 16000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Humanizem in Pomeni imen asteroidov: 15001–16000

Pomeni imen asteroidov: 23001–24000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 23001 do 24000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Humanizem in Pomeni imen asteroidov: 23001–24000

Pomeni imen asteroidov: 24001–25000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 24001 do 25000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Humanizem in Pomeni imen asteroidov: 24001–25000

Pomeni imen asteroidov: 5501–6000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 5501 do 6000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Humanizem in Pomeni imen asteroidov: 5501–6000

Pomeni imen asteroidov: 6001–6500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 6001 do 6500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Humanizem in Pomeni imen asteroidov: 6001–6500

Pomeni imen asteroidov: 7501–8000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 7501 do 8000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Humanizem in Pomeni imen asteroidov: 7501–8000

Pomeni imen asteroidov: 8501–9000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 8501 do 9000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Humanizem in Pomeni imen asteroidov: 8501–9000

Pomeni imen asteroidov: 9001–9500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 9001 do 9500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Humanizem in Pomeni imen asteroidov: 9001–9500

Posvetni humanizem

»Srečni človek«, simbol, ki so ga sprejele številne humanistične organizacije. Posvetni humanizem je filozofska usmeritev in svetovni nazor, ki priznava kot najvišjo vrednoto pravico človeka do razvoja svojih pozitivnih kakovosti in iskanja sreče.

Poglej Humanizem in Posvetni humanizem

Praxis filozofija

Šola Praxis je bila marksistično humanistično filozofsko gibanje v Jugoslaviji, na člane katerega je vplival zahodni marksizem.

Poglej Humanizem in Praxis filozofija

Protipapež Aleksander V.

Aleksander V., rojen kot Peter Filargis, grško Πέτρος Φιλάργης (Petros Filarges), (Pietro di Candia; Petrus Philarges de Candia) ali Filargi; protipapež katoliške Cerkve; * 1339 Heraklion na Kreti (Beneška republika, danes Grčija); † 23.

Poglej Humanizem in Protipapež Aleksander V.

Rafaelove stance

Štiri Rafaelove stanze tvorijo niz sprejemnih prostorov, ki so zdaj del Vatikanskih muzejev v Vatikanu.

Poglej Humanizem in Rafaelove stance

Rdeča brada

je japonski dramski film iz leta 1965, ki ga je režiral in montiral Akira Kurosava ter tudi sodeloval pri scenariju, ob njem pa še Masato Ide, Rjozo Kikušima in Hideo Oguni.

Poglej Humanizem in Rdeča brada

Regimen Salernske šole zdravstva

Regimen Sanitatis Salernitanum je srednjeveški regimen ali spisek naukov in nasvetov za ohranitev zdravja, ki so ga napisali zdravniki Salernske šole zdravstva med desetim in trinajstim stoletjem.

Poglej Humanizem in Regimen Salernske šole zdravstva

Renesančna arhitektura v Italiji

Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.

Poglej Humanizem in Renesančna arhitektura v Italiji

Renesančna gibanja zunaj Italije

Renesansa (it. Rinascimento) ali preporod umetnosti in književnosti, ki zaznamuje prehod iz srednjega v novi vek, je doba italijanske kulture, ki je globoko vplivala na vso Evropo.

Poglej Humanizem in Renesančna gibanja zunaj Italije

Renesančna književnost

Renesančna književnost se je razvila v 14. stoletju v Italiji.

Poglej Humanizem in Renesančna književnost

Renesančna umetnost

Renesančna umetnost je slikarstvo, kiparstvo in dekorativna umetnost obdobja evropske zgodovine, ki se je v Italiji pojavila kot poseben slog okoli leta 1400, vzporedno z razvojem v filozofiji, literaturi, glasbi in znanosti.

Poglej Humanizem in Renesančna umetnost

Renesančne umetnice

Na razvoj renesančnih žensk v začetku 15.

Poglej Humanizem in Renesančne umetnice

Renesančno kiparstvo

Renesančno kiparstvo razumemo kot proces obnavljanja kiparstva klasične antike.

Poglej Humanizem in Renesančno kiparstvo

Renesansa

Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.

Poglej Humanizem in Renesansa

Renesansa v Nizozemskih deželah

Renesansa v Nizozemskih deželah je bilo kulturno obdobje v severni renesansi, ki se je zgodilo okrog 16.

Poglej Humanizem in Renesansa v Nizozemskih deželah

Robert Green Ingersoll

Robert Green Ingersoll, ameriški pisatelj, govornik, odvetnik, filozof, * 11. avgust 1833, Dresden, New York, ZDA, † 21. julij 1899, Dobbs Ferry, New York, ZDA.

Poglej Humanizem in Robert Green Ingersoll

Rodolphus Agricola

Rodolphus Agricola (s pravim imenom Roelof Huysman), nizozemski renesančni humanist, filozof, filolog, prevajalec, diplomat, pedagog, glasbenik in športnik, * 17. februar 1444, Baflo, Groningen, Nizozemska, † 27. oktober 1485, Heidelberg, Nemčija.

Poglej Humanizem in Rodolphus Agricola

Roger Scruton

Roger Scruton je bil angleški filozof in pisatelj, ki se je posvečal predvsem estetiki in politični filozofiji, bolj natančno, pospeševanju in širjenju tradicionalnih konservativnih idej.

Poglej Humanizem in Roger Scruton

Rucellaijeva palača

Rucellaijeva palača je mestna hiša iz 15.

Poglej Humanizem in Rucellaijeva palača

Salamanška šola

Francisco de Vitoria Izraz salamanška šola zaznamuje renesančni preporod v 16.

Poglej Humanizem in Salamanška šola

Salman Rushdie

Ahmed Salman Rushdie (rojen 19. junija 1947) je pisatelj, romanopisec in esejist z britansko-indijskimi koreninami.

Poglej Humanizem in Salman Rushdie

Sandro Botticelli

Alessandro di Mariano di Vanni Filipepi, bolj poznan kot Sandro Botticelli, italijanski slikar, * 1. marec, 1444 ali 1445 (vprašljivo), † 17. maj, 1510). Bil je slikar florentinske šole v času zgodnje renesanse - t. i. quattrocento. Manj kot sto let kasneje je to obdobje pod patronatom Lorenza de' Medicija, Giorgio Vasari označil kot »zlato dobo« v svoji knjigi Življenjepisov umetnikov v opisu življenja Botticellija.

Poglej Humanizem in Sandro Botticelli

Satira

"Le satira e l'epistole di Q. Orazio Flacco", natisnjene leta 1814. Satira je kritika na komičen, posmehljiv način.

Poglej Humanizem in Satira

Sedemnajst provinc

''Sedemnajst provinc'' Sedemnajst provinc je personalna unija vojvodin, grofij in gospostev, ki so si jih Habsburžani pridobili v obdobju 1477 -1543 na ozemlju, ki se približno pokriva z današnjim Beneluksom.

Poglej Humanizem in Sedemnajst provinc

Severna renesansa

Severna renesansa je bilo umetnostno in kulturno gibanje, ki se je odvijalo v Evropi severno od Alp oz.

Poglej Humanizem in Severna renesansa

Seznam filozofskih vsebin

Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.

Poglej Humanizem in Seznam filozofskih vsebin

Seznam osebnosti iz Občine Šenčur

Seznam osebnosti iz Občine Šenčur vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v Občini Šenčur.

Poglej Humanizem in Seznam osebnosti iz Občine Šenčur

Seznam osebnosti iz Občine Mengeš

Seznam osebnosti iz občine Mengeš vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v občini Mengeš.

Poglej Humanizem in Seznam osebnosti iz Občine Mengeš

Seznam socioloških vsebin

Seznam socioloških vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na sociolgijo in sociološko terminologijo oz.

Poglej Humanizem in Seznam socioloških vsebin

Simfonija št. 9 (Beethoven)

Simfonija št.

Poglej Humanizem in Simfonija št. 9 (Beethoven)

Slovenski biografski leksikon

Slovenski biografski leksikon (kratica SBL) je leksikon o pomembnih osebnostih, ki so oblikovale kulturo in zgodovino slovenskega naroda.

Poglej Humanizem in Slovenski biografski leksikon

Soška fronta

Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.

Poglej Humanizem in Soška fronta

Srednjeveški regimen

Srednjeveški regimeni so bili zbirke zdravstvenih predpisov s priloženimi zgledi higienskih postopkov za ohrano zdravja.

Poglej Humanizem in Srednjeveški regimen

Starogrška književnost

Starogrška književnost obsega književno ustvarjalnost v grškem jeziku, ki se začne s Homerjevimi epi okoli 8.

Poglej Humanizem in Starogrška književnost

Staronizozemsko slikarstvo

Staronizozemsko slikarstvo je delo umetnikov, ki so jih včasih imenovali tudi flamski primitivci in so bili aktivni na Burgundskem in Habsburškem Nizozemskem v času severne renesanse 15.

Poglej Humanizem in Staronizozemsko slikarstvo

Stolnica sv. Justa, Trst

Stolnica svetega Justa (italijansko Basilica cattedrale di San Giusto Martire) v Trstu je stolnica Škofije Trst in župnijska cerkev.

Poglej Humanizem in Stolnica sv. Justa, Trst

Stolnica v Urbinu

Stolnica v Urbinu (italijansko: Duomo di Urbino, Cattedrale Metropolitana di Santa Maria Assunta) je rimskokatoliška stolnica v mestu Urbino v Italiji, posvečena Marijinemu vnebovzetju.

Poglej Humanizem in Stolnica v Urbinu

Strasbourg

Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.

Poglej Humanizem in Strasbourg

Sublimis Deus

Sublimis Deus je papeška bula, ki jo je napisal papež Pavel III. 9. junija 1537.

Poglej Humanizem in Sublimis Deus

Sveti Hieronim v studiu (Domenico Ghirlandaio)

Sveti Hieronim v studiu je freska italijanskega renesančnega slikarja Domenica Ghirlandaia, narejena leta 1480 in je v cerkvi Ognissanti v Firencah.

Poglej Humanizem in Sveti Hieronim v studiu (Domenico Ghirlandaio)

Thomas Henry Huxley

Thomas Henry Huxley, PRS, angleški biolog, * 4. maj 1825, Ealing, Middlesex, Anglija, † 29. junij 1895, Eastbourne, Sussex.

Poglej Humanizem in Thomas Henry Huxley

Thomas Linacre

Thomas Linacre, angleški zdravnik in humanistični učenjak, * c. 1460, Brampton, Chesterfield, Anglija, † 20. oktober 1524, London, Anglija.

Poglej Humanizem in Thomas Linacre

Thomas More

Sir Thomas More, angleški renesančni humanist, politik, pravnik, filozof, zgodovinar, pisatelj in svetnik Rimskokatoliške ter Anglikanske cerkve, * 7. februar 1478, London, Anglija, † 6. julij 1535, London.

Poglej Humanizem in Thomas More

Tokijska deklaracija

Tokijska deklaracija, uradno Tokijska deklaracija o mučenju, grozodejstvih in drugih nečloveških dejanjih, je dokument Svetovnega zdravniškega združenja, v katerem so opisana stališča SZZ glede zdravnikovega sodelovanja pri mučenju in trpinčenju zapornikov, ujetnikov in drugih ljudi, od katerih se z izsiljevanjem poskuša doseči izpovedi, ki bi lahko bile koristne v politične in druge namene.

Poglej Humanizem in Tokijska deklaracija

Tomaž Prelokar

Tomaž Prelokar, tudi Thomas Berlower ali Thomas Prelager v nemških zapisih in Thomas de Cilia v latinskih, slovenski humanist in škof, * okoli leta 1430, okolica Celja, † 25. april 1496, Konstanca (Nemčija).

Poglej Humanizem in Tomaž Prelokar

Trento

Trento (poslovenjeno in lat. Trident; nem. Trient, ladinsko Trënt) je mesto in občina v Italiji z okoli 120.000 prebivalci (2020), ki leži na severu države v dolini reke Adiže v deželi Trentinsko - Zgornje Poadižje.

Poglej Humanizem in Trento

Trubarjeva pot

Trubarjeva pot po Nemčiji je poimenovana po slovenskem protestantskem pridigarju, duhovniku, prevajalcu in avtorju prvih dveh slovenskih tiskanih knjig, Primožu Trubarju.

Poglej Humanizem in Trubarjeva pot

UAnimals

UAnimals je vseukrajinsko humanistično gibanje, ki se bori za pravice živali.

Poglej Humanizem in UAnimals

Ulrich Zwingli

Ulrich Zwingli, tudi Huldrych Zwingli, lat.

Poglej Humanizem in Ulrich Zwingli

Umetnostna zgodovina

Leda in labod, Cesare da Sesto (1477–1523), olje na les, višina: 69,5 cm, širina: 73,7 cm, med letoma 1505 in 1510 Umétnostna zgodovína je humanistična veda, ki se ukvarja z razvojem likovne umetnosti.

Poglej Humanizem in Umetnostna zgodovina

Univerza v Heidelbergu

Univerzitetna knjižnica, simbol Univerze v Heidelbergu. ''Alte Universität'', delo Johanna Adama Breuniga, je sedež rektorja Univerza v Heidelbergu je univerza s sedežem v Heidelbergu v nemški zvezni deželi deželi Baden-Württemberg.

Poglej Humanizem in Univerza v Heidelbergu

Univerza v Leónu

Univerza v Leónu je javna univerza s sedežem v španskem mestu León, z dodatnim kampusom v mestu Ponferrada.

Poglej Humanizem in Univerza v Leónu

Univerzalni unitarizem

Univerzálni unitarízem je duhovna usmeritev, ki je nastala z združenjem, tudi organizacijskim, dveh svobodomiselnih religijskih usmeritev, univerzalizma in unitarizma.

Poglej Humanizem in Univerzalni unitarizem

Ustanovitev Rima

Volkulja z Romulom in Remom, simbol Rima Zgodba o ustanovitvi Rima je opisana v tradicionalnih zgodbah, ki so jih že stari Rimljani ohranjali kot najzgodnejšo zgodovino svojega mesta v smislu legend in mitov.

Poglej Humanizem in Ustanovitev Rima

Valencija

Valencija (/ vəlɛnsiə /, špansko Valencia, katalonsko València) je glavno mesto skupnosti Valencija in tretje največje mesto v Španiji za Madridom in Barcelono, z okoli 800.000 prebivalcev.

Poglej Humanizem in Valencija

Venceslav Boiani

Venceslav Boiani, slovenski humanist in pesnik, * ~ 1490, Čedad, † (?) 1560, (?).

Poglej Humanizem in Venceslav Boiani

Villa Almerico Capra, Vicenza

Villa Capra "La Rotonda" je renesančna vila v predmestju Vicenze, v severni Italiji, ki jo je zasnoval Andrea Palladio.

Poglej Humanizem in Villa Almerico Capra, Vicenza

Vinko Brumen

Vinko Brumen, slovenski filozof, * 6. december 1909, Šalovci, † 25. marec 1993, Hurlingham, Argentina.

Poglej Humanizem in Vinko Brumen

Vittorino da Feltre

Vittorino da Feltre, italijanski humanist, učitelj, * 1378, † 2. februar 1446.

Poglej Humanizem in Vittorino da Feltre

Vladar (Machiavelli)

Niccolò Machiavelli Pomembnost Niccola Machiavellija sloni predvsem na njegovi politični razpravi Vladar (italijansko Il Principe), napisani okrog leta 1513 in neobjavljeni do leta 1532, pet let po avtorjevi smrti.

Poglej Humanizem in Vladar (Machiavelli)

Vojaška akademija Združenih držav Amerike

Vojaška akademija Združenih držav Amerike (angleško United States Military Academy (USMA); tudi West Point) je vojaška akademija Združenih držav Amerike in bivša vojaška postojanka.

Poglej Humanizem in Vojaška akademija Združenih držav Amerike

Volbenk Inocenc Erberg

Volbenk Inocenc Erberg jezuit iz rodbine Erberg, * 7. oktober 1694, Ljubljana, † (?) 1766?, Paragvaj??.

Poglej Humanizem in Volbenk Inocenc Erberg

Vzhodna filozofija

Vzhodna filozofija je izraz, ki ga od 19.

Poglej Humanizem in Vzhodna filozofija

Wales

Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa.

Poglej Humanizem in Wales

Walt Whitman

Walt Whitman, ameriški pesnik, esejist, humanist in novinar, * 31. maj 1819, West Hills, New York, † 26. maj 1892, Camden, New Jersey.

Poglej Humanizem in Walt Whitman

William Blake

William Blake, angleški pesnik, slikar in mistik, * 28. november 1757, London, † 12. avgust 1827, London.

Poglej Humanizem in William Blake

Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice

Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice.

Poglej Humanizem in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice

Prav tako znan kot Humanist.

, Felix Mendelssohn Bartholdy, Feltre, Filip Callimachus, Filippo Brunelleschi, Filozofska fakulteta, Florentinski koncil, François Rabelais, Francesco Barbaro, Francesco Landini, Francesco Petrarca, Francis Peyton Rous, Francisco Jiménez de Cisneros, Francoska književnost 16. stoletja, Francoska renesansa, Frane Petrić, Franjo Žgeč, Fray Luis de León, Frits van Oostrom, Georg Tannstetter, Georgij Gemist Pleton, Gerechtigkeitsbrunnen (Bern), Gian Giorgio Trissino, Giovanni Pico della Mirandola, Giovanni Villani, Gregor Schoettl, Guillaume Budé, Hans Holbein mlajši, Heidelberg, Helladius, Henri Dunant, Henrik VIII. Angleški, Hieronymus Bosch, Humanistično judovstvo, Humanistika, Hvalnica norosti, Iliri, Ilirija (država), Ilirizem, Imagine (pesem), Isaac Asimov, Italija, Italijanska renesansa, Italijansko renesančno slikarstvo, Ivan Supek, Ivan Vitez, Jacques Monod, Jacques Peletier du Mans, Janez Krstnik Mayr, Jaroslav Pánek, Jean Bodin, Jean-Paul Carteron, Jeronim Vidulić, Jezuitski kolegij v Ljubljani, Joachim Sterck van Ringelbergh, Johannes Cuspinianus, Johannes Goropius Becanus, Johannes Vodnianus Campanus, Juan Luis Vives, Juš Kozak, Judita (Marko Marulić), Julian Huxley, Julius Kugy, Jurij Trebizondski, Kaštel Stari, Kabinet (soba), Kaj je razsvetljenstvo (Foucault), Kamnoseštvo, Klasična gimnazija, Klasična gimnazija v Ljubljani, Klasicizem, Klavdij Galen, Kolosalni red, Konfucij, Konrad Celtis, Konrad Peutinger, Konstantinova darovnica, Koriolan Cipiko, Kristijan II. Danski, Kvintilijan, Laura Cereta, Legalizem (kitajska filozofija), Lelio Sozzini, Leon Battista Alberti, Leonardo Bruni, Liberalizem, Lorenzo Valla, Lovrenc Čadež, Ludovico Ariosto, Ludovico III. Gonzaga, Luka Knafelj, Lynda Blanchard, Macropedius, Maksimilijan II. Habsburški, Manabendra Nath Roy, Manjša renesančna gibanja, Mantegneva hiša, Mantova, Manuel Hrizoloras, Marko Gerbec, Marko Marulić, Marsilio Ficino, Martin Bauzer, Matija Hvale, Matija Korvin, Medičejska vila v Cafaggiolu, Mehmed II. Osvajalec, Melanholija I., Michael Shermer, Michel de Montaigne, Morris Viteles, Nagrobnik Ilaria del Carretto, Naturales quaestiones, Neapeljsko kraljestvo, Nečujam, Nemška književnost, Nemška renesansa, Niccolò Machiavelli, Nicolas-Claude Fabri de Peiresc, Nikolaj Kopernik, Paolo Santonino, Papeška palača, Avignon, Papež Aleksander VI., Papež Anastazij IV., Papež Inocenc VII., Papež Inocenc VIII., Papež Julij II., Papež Kalist III., Papež Klemen VII., Papež Leon X., Papež Marcel II., Papež Martin V., Papež Nikolaj V., Papež Pavel II., Papež Pij II., Papež Pij III., Papež Pij IV., Papež Sikst IV., Papež Urban VIII., Peter Apian, Peter Bonomo, Peter Pavel Vergerij, Peter Sloterdijk, Peti lateranski koncil, Petrus Ramus, Philipp Melanchthon, Pierre de Ronsard, Pietà (Michelangelo), Pietro Pomponazzi, Pisanello, Plenitev Rima (1527), Plinij mlajši, Politični spekter, Poljska književnost, Pomeni imen asteroidov: 10001–11000, Pomeni imen asteroidov: 11001–12000, Pomeni imen asteroidov: 15001–16000, Pomeni imen asteroidov: 23001–24000, Pomeni imen asteroidov: 24001–25000, Pomeni imen asteroidov: 5501–6000, Pomeni imen asteroidov: 6001–6500, Pomeni imen asteroidov: 7501–8000, Pomeni imen asteroidov: 8501–9000, Pomeni imen asteroidov: 9001–9500, Posvetni humanizem, Praxis filozofija, Protipapež Aleksander V., Rafaelove stance, Rdeča brada, Regimen Salernske šole zdravstva, Renesančna arhitektura v Italiji, Renesančna gibanja zunaj Italije, Renesančna književnost, Renesančna umetnost, Renesančne umetnice, Renesančno kiparstvo, Renesansa, Renesansa v Nizozemskih deželah, Robert Green Ingersoll, Rodolphus Agricola, Roger Scruton, Rucellaijeva palača, Salamanška šola, Salman Rushdie, Sandro Botticelli, Satira, Sedemnajst provinc, Severna renesansa, Seznam filozofskih vsebin, Seznam osebnosti iz Občine Šenčur, Seznam osebnosti iz Občine Mengeš, Seznam socioloških vsebin, Simfonija št. 9 (Beethoven), Slovenski biografski leksikon, Soška fronta, Srednjeveški regimen, Starogrška književnost, Staronizozemsko slikarstvo, Stolnica sv. Justa, Trst, Stolnica v Urbinu, Strasbourg, Sublimis Deus, Sveti Hieronim v studiu (Domenico Ghirlandaio), Thomas Henry Huxley, Thomas Linacre, Thomas More, Tokijska deklaracija, Tomaž Prelokar, Trento, Trubarjeva pot, UAnimals, Ulrich Zwingli, Umetnostna zgodovina, Univerza v Heidelbergu, Univerza v Leónu, Univerzalni unitarizem, Ustanovitev Rima, Valencija, Venceslav Boiani, Villa Almerico Capra, Vicenza, Vinko Brumen, Vittorino da Feltre, Vladar (Machiavelli), Vojaška akademija Združenih držav Amerike, Volbenk Inocenc Erberg, Vzhodna filozofija, Wales, Walt Whitman, William Blake, Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice.