Kazalo
42 odnosi: Akademija, Aksiologija, Aristotel, Atenska šola, Epistemologija, Estetika, Etika, Filozofija zgodovine, Filozofska antropologija, Gnoseologija, Grščina, Grki, Kozmologija, Logika, Mark Avrelij, Marko Uršič, Matematična logika, Matematika, Metafizika, Modrost, Morala, Načelo, Ontologija, Platon, Politična filozofija, Pravo, Prostor, Psihologija, Razum, Realnost, Religija, Retorika, Seznam filozofinj, Seznam filozofov, Seznam filozofskih vsebin, Seznam slovenskih filozofov, Svetovni nazor, Teologija, Tradicija, Um, Umetnost, Znanost.
- Humanistika
Akademija
Akademíja (po ''Akademiji'', ki jo je leta 387 pr. n. št. v sadovnjaku Akademos blizu Aten ustanovil grški filozof Platon) lahko pomeni nekaj od naslednjega.
Poglej Filozofija in Akademija
Aksiologija
Aksiologija je idealistični filozofski nauk o vrednotah, ki postavlja problem vrednot in vrednotenja v središče filozofije.
Poglej Filozofija in Aksiologija
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Filozofija in Aristotel
Atenska šola
Atenska šola (italijansko: Scuola di Atene) je freska italijanskega renesančnega umetnika Rafaela.
Poglej Filozofija in Atenska šola
Epistemologija
Epistemologija (starogrško ἐπιστήμη: epistḗmē, znanje) je izraz, ki se uporablja v dveh različnih, a sorodnih pomenih.
Poglej Filozofija in Epistemologija
Estetika
Estetika je filozofska disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem lepega in z vrednotenjem sodb (meril okusa), ki se izjavljajo o lepem.
Poglej Filozofija in Estetika
Etika
Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.
Poglej Filozofija in Etika
Filozofija zgodovine
Filozofija zgodovine je filozofski nauk o bistvu, smislu in najsplošnejših zakonih zgodovinskega razvoja.
Poglej Filozofija in Filozofija zgodovine
Filozofska antropologija
Filozofska antropologija (gr. antropos - logos.
Poglej Filozofija in Filozofska antropologija
Gnoseologija
Gnoseologíja ali gnozeologíja (starogrško γνῶσις: gnṑsis, spoznanje + λόγος: lógos, beseda) je filozofska disciplina, ki raziskuje izvore, možnosti, meje, objektivno vrednost in predmet spoznanja.
Poglej Filozofija in Gnoseologija
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Filozofija in Grščina
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Filozofija in Grki
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Poglej Filozofija in Kozmologija
Logika
Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.
Poglej Filozofija in Logika
Mark Avrelij
Mark Avrelij, rimski vojskovodja, cesar in filozof * 26. april 121 Rim, † 17. marec 180 Vindobona (danes Dunaj).
Poglej Filozofija in Mark Avrelij
Marko Uršič
Marko Uršič, slovenski filozof in pisatelj, * 18. maj 1951, Ljubljana.
Poglej Filozofija in Marko Uršič
Matematična logika
Matemátična lógika je matematična disciplina, ki preučuje formalne sisteme v povezavi z načinom, kako opišejo intuitivna koncepta dokaza in računanja kot dela temeljev matematike.
Poglej Filozofija in Matematična logika
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Filozofija in Matematika
Metafizika
Rafael, Stanza della Segnatura, Rim. Metafizika (iz gr. ta meta ta physica: dobesedno tisto, kar je po naravi, kar je za naravo) pomeni obravnavo prvih počel bivajočega in sveta.
Poglej Filozofija in Metafizika
Modrost
Celzovi knjižnici v Efezu v Turčiji Modrost (starogrško Σοφία, latinsko Sapientia, hebrejsko Hokhmah, angleško wisdom) označuje predvsem poglobljeno razumevanje medsebojnih odnosov v naravi, življenju in družbi ter sposobnost spoprijemanja s problemi in težavami.
Poglej Filozofija in Modrost
Morala
Morala, moralnost (lat. mos, mores.
Poglej Filozofija in Morala
Načelo
Načêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica nečesa, na primer zakonov narave ali načina, po katerem je izdelana naprava ali stroj.
Poglej Filozofija in Načelo
Ontologija
Ontologija kot najbolj temeljna filozofska disciplina slušatelje seznanja s preučevanjem in analizo najsplošnejše strukture biti in vsega bivajočega, z vsemi pripadajočimi kategorijami.
Poglej Filozofija in Ontologija
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Poglej Filozofija in Platon
Politična filozofija
Politična filozofija je filozofska disciplina, ki preučuje temeljna vprašanja oblasti in medosebne ter medinstitucionalne odnose znotraj neke trajnejše organizirane skupnosti.
Poglej Filozofija in Politična filozofija
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Filozofija in Pravo
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Filozofija in Prostor
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Poglej Filozofija in Psihologija
Razum
Razúm je v filozofskem pomenu sposobnost človeškega uma, da ustvarja in operira z abstraktnimi pojmi.
Poglej Filozofija in Razum
Realnost
Realnost ali stvarnost je vsota ali skupek vsega, kar je v okviru sistema resnično ali obstaja, v nasprotju z vsem, kar je le namišljeno.
Poglej Filozofija in Realnost
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Filozofija in Religija
Retorika
Retórika ali govórništvo je veda, ki se ukvarja s pravilnim govorjenjem, izbranim besedjem, pravilno artikulacijo, suverenim in uglajenim nastopom, prezentnim obnašanjem, obvladovanjem mimike in gestikulacije ter sposobnostjo z zapisovanjem govorjenega teksta ter njegove izvedbe pred posameznikom, skupino ljudi, mikrofonom ali kamero.
Poglej Filozofija in Retorika
Seznam filozofinj
Ta seznam vsebuje najpomembnejše filozofinje.
Poglej Filozofija in Seznam filozofinj
Seznam filozofov
Ta seznam vsebuje najpomembnejše filozofe.
Poglej Filozofija in Seznam filozofov
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Poglej Filozofija in Seznam filozofskih vsebin
Seznam slovenskih filozofov
Seznam slovenskih filozofov.
Poglej Filozofija in Seznam slovenskih filozofov
Svetovni nazor
Svetóvni názor je najširše pojmovani pogled na svet, miselni okvir skozi katerega posameznik tolmači zunanji svet in z njim sodeluje.
Poglej Filozofija in Svetovni nazor
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Filozofija in Teologija
Tradicija
Tradicija je (iz lat. trodare.
Poglej Filozofija in Tradicija
Um
Um je aspekt razuma in zavesti, ki se kaže kot kombinacija misli, doživljaja, spomina, čustev, volje in domišljije, skupaj z vsemi podzavestnimi miselnimi procesi.
Poglej Filozofija in Um
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Poglej Filozofija in Umetnost
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Filozofija in Znanost
Glej tudi
Humanistika
Prav tako znan kot Filozof, Filozofinja, Modroslovje.