OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 620 odnosi: Absolut, Absolutizem, Abstraktna umetnost, Aeterni Patris, Agnosticizem, Agora, Aksiologija, Aksiom, Alah, Alain Badiou, Alamut (Bartol), Alegorija, Algoritem, Alkimija, Altruizem, Analitična filozofija, Analogija, Anarhistični terorizem, Anarhizem, Andaluzijski pes, Animizem, Anomija, Anthropos, Antika, Antiklerikalizem, Antisemitizem, Antropocentrizem, Antropologija, Antropomorfizem, Antropozofija, Apartheid, Apatija, Apolon, Apoteoza, Argument (logika), Arijanstvo, Aristokracija, Aristotelizem, Asociacija, Asociativnost, Astrologija, Astronomija, Atavizem, Ateizem, Atena, Atlantida, Atom, Avantgarda, Avatar, Avtarkija, ... Razširi indeks (570 več) » « Shrink indeks

Absolut

Absolut je filozofski pojem, ki ponazarja nekaj, kar je neodvisno od vsega drugega, popolno, nepogojeno ali nespremenljivo.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Absolut

Absolutizem

Ludvik XIV. je klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Absolutizem

Abstraktna umetnost

Abstraktna umetnost je smer v modernem slikarstvu, pri kateri sta čista oblika in barva, skupaj z uporabljenimi materiali in podlago, vsebina dela.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Abstraktna umetnost

Aeterni Patris

Aeterni Patris je papeška okrožnica, ki jo je leta 1879 izdal papež Leon XIII., v kateri je razglasil filozofijo Tomaža Akvinskega za uradno filozofijo Rimskokatoliške Cerkve.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Aeterni Patris

Agnosticizem

Agnosticízem (iz grščine a- - ne- + gnosis - védenje oziroma αγνωτικος) je filozofsko stališče, da je resničnost nekaterih trditev, posebej teoloških trditev o obstoju boga, bogov ali božanstev, bodisi neznana bodisi je sploh ni mogoče poznati.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Agnosticizem

Agora

Agora v Efezu Agora (grško: ἀγορά, iz glagola ἀγείρω.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Agora

Aksiologija

Aksiologija je idealistični filozofski nauk o vrednotah, ki postavlja problem vrednot in vrednotenja v središče filozofije.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Aksiologija

Aksiom

Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Aksiom

Alah

Aláh je arabska beseda (transliteracija: Allāh) za boga.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Alah

Alain Badiou

Alain Badiou, francoski filozof, * 17. januar 1937, Rabat, Maroko.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Alain Badiou

Alamut (Bartol)

Alamut je roman, ki ga je napisal slovenski pisatelj Vladimir Bartol.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Alamut (Bartol)

Alegorija

Alegorija je lik (in tudi literarno delo), pri kateri je abstraktni svet predstavljen s konkretnim v čutno dojemljivi podobi.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Alegorija

Algoritem

Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b'').

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Algoritem

Alkimija

Alkimijski laboratorij Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Alkimija

Altruizem

Altruízem (lat. alter, drugi) ali nèsebíčnost v najširšem smislu obsega psihično dispozicijo oziroma pripravljenost žrtvovati se za druge, specifična dobrodelna dejanja (altruistična dejanja) ali normo, etično vrednoto, ki določa, da se je potrebno žrtvovati za druge.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Altruizem

Analitična filozofija

Analitična filozofija je splošno poimenovanje, ki obsega tokove mišljenja, prevladujoče v 20.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Analitična filozofija

Analogija

Analogija je kognitivni proces prenosa informacije iz konkretnega subjekta na drug konkreten subjekt (podobnost med dvema pojmoma).

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Analogija

Anarhistični terorizem

Anarhistični terorizem je izraz, ki je nastal zaradi obsežnega vseevropskega fenomena atentatov in drugih napadov zlasti med letoma 1870 in 1920, ki so jih izvajali anarhisti.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Anarhistični terorizem

Anarhizem

Vseslovenski ljudski vstaji v Ljubljani Anarhizem je splošen izraz, s katerim opisujemo različne politične nazore in družbena gibanja, ki zagovarjajo odstranitev hierarhije oziroma vsiljene avtoritete na področju politike, gospodarstva in religije.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Anarhizem

Andaluzijski pes

Andaluzijski pes (francosko Un chien andalou) je kratki film Luisa Buñuela in Salvadorja Dalíja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Andaluzijski pes

Animizem

Animízem (latinsko animus, anima - duh, mišljenje ali duša) je verovanje v duhove in druga nadnaravna bitja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Animizem

Anomija

Anomíja (iz grš. α (a), ne- predpona odsotnosti in νόμος (nomos), zakon, red) je stanje družbe, v kateri ne obstaja ali ne delujejo zakonski predpisi niti po običaju urejena razmerja (običajno pravo).

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Anomija

Anthropos

Anthropos je slovenska znanstvena revija za področji psihologije in filozofije, ki jo izdajata Slovensko filozofsko društvo ter Društvo psihologov Slovenije.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Anthropos

Antika

Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Antika

Antiklerikalizem

Antiklerikalizem je nasprotovanje zlorabi moči, ki jo imajo kleriki in laiki kot pripadniki cerkve, pri odločanju o javnih zadevah.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Antiklerikalizem

Antisemitizem

Karikatura Rothschilda z rokami na Zemlji (Charles Léandre, 1898) Ántisemitízem je sovražna nastrojenost proti Judom kot verski, etnični ali rasni skupini, ki lahko zavzema vse od posameznikove nastrojenosti, do organiziranega sovraštva.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Antisemitizem

Antropocentrizem

Antropocentrízem (grško άνθρωπος: anthropos - človek, človeško bitje + κέντρον: kentron - središče) je nazor, katerega glavna zamisel je človekova nadrejenost naravi.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Antropocentrizem

Antropologija

Antropologija (grško: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeka (glej rod ''Homo'' (hominoid)).

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Antropologija

Antropomorfizem

vetra kot človeške glave, ki piha, v ilustraciji Ezopove basni, avtor Milo Winter Antropomorfizem je počlovečevanje oz.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Antropomorfizem

Antropozofija

Ántropozofíja (iz grš. ἄνθρωπος ánthropos človek in σοφία sofίa znanje) je filozofski nauk, ki prerašča v svetovni nazor.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Antropozofija

Apartheid

Tabla, ki nebelcem prepoveduje zadrževanje na plaži (fotografija: 1989) Apartheid ali apárthajd (dobesedni pomen v angleščini in afrikanščini ločenost) je bila politična doktrina, s katero je vlada Južnoafriške republike imenovala svoj sistem rasne segregacije, zatiranja in izkoriščanja od leta 1948 do 1994.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Apartheid

Apatija

Ivan Grohar: ''Dekle iz Sorice'', olje na papirju, 1893 Apatija je najpogosteje definirano stanje kjer vlada pomanjkanje občutka in čustev.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Apatija

Apolon

Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Apolon

Apoteoza

Apoteoza (grško: ἀποθέωσις, od ἀποθεόω / ἀποθεῶ, 'oboževati'; imenovano tudi divinizacija (pobožanstviti, uvrstiti med bogove) in deifikacija (oboževanje, izkazovanje božje časti) iz latinščine deus, dei – bog + facere - narediti je poveličevanje, slavljenje, oboževanje subjekta in najpogosteje, ravnanje s človekom kot z bogom.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Apoteoza

Argument (logika)

Argument je sestav trditev (tudi izjav, stavkov, propozicij), ki jim lahko pripišemo resničnostne vrednosti in v katerih je določena trditev na razumen način podprta z razlogi za njeno sprejetje.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Argument (logika)

Arijanstvo

Arijánstvo (tudi arijanízem ali arianízem; latinsko arianismus) je krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Arijanstvo

Aristokracija

Aristokracija (gr. aristokratia, sestavljeno iz besed αριστος (aristos) najboljši + κρατεω (krateo) vladati; vladavina najboljših) je naziv, ki najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Aristokracija

Aristotelizem

Aristotelizem je filozofska tradicija, katere določujoči navdih leži v Aristotelovih delih.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Aristotelizem

Asociacija

Asociacija je lahko.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Asociacija

Asociativnost

Dvočlena operacija * na množici S je asociativna, če za vsak x, y, z \in S velja: Primeri asociativnih dvočlenih operacij so na primer seštevanje in množenje množic realnih števil R, kompleksnih števil C in kvadratnih matrik reda n × n, seštevanje vektorjev, presek in unija množic.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Asociativnost

Astrologija

Astrologíja (grško αστρολογία: astrología.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Astrologija

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Astronomija

Atavizem

Atavizem je izraz, ki se uporablja v evolucijski biologiji in pomeni, da se določena telesna ali duševna lastnost ponovno izrazi v določenem organizmu, medtem ko jo pri njegovih prednikih ni zaznati.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Atavizem

Ateizem

Ateízem (grško: α-θεος.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Ateizem

Atena

Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Atena

Atlantida

Kircherjev zemljevid Atlantide iz leta 1669 Atlantida (starogrško Ἀτλαντὶς νῆσος Atlantìs nḗsos – Atlasov otok) je bila domnevni otok v Atlantskem oceanu, na katerem je živela starodavna civilizacija.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Atlantida

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Atom

Avantgarda

Avantgarda (francosko avant-garde - predstraža, predhodnica) je originalno vojaški izraz, ki se pogosto uporablja v umetnosti in politiki.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Avantgarda

Avatar

Deset avatarjev boga Višna Avatar je beseda, ki v sanskrtu pomeni »prerod boga« oziroma »inkarnacija«.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Avatar

Avtarkija

Avtarkija je popolna samooskrba v državi.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Avtarkija

Avtokracija

Avtokracija je oblika vladavine, kjer pripada vsa oblast samo eni osebi, praviloma povezana z nasiljem in neomejeno samovoljo.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Avtokracija

Avtonomija

Avtonomíja (grško Auto-Nomos - nomos pomeni »zakon«: ki si sam/a določa svoj zakon) je pravica do samoupravljanja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Avtonomija

Avtoriteta

Avtoriteta je lastnost, ki jo lahko pripisujemo neki osebi ali ustanovi.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Avtoriteta

Či

kaligrafija kitajske pismenke za či. Či (v kitajski izgovorjavi kot ći) je v skladu z nazori tradicionalne kitajske medicine bistvena dejavna sestavina vsega živega.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Či

Babištvo

Babištvo je področje zdravstvene oskrbe nosečnic, pomoči pri porodu in zdravstvenem varstvu dojenčkov in njihovih mater.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Babištvo

Bahajstvo

Bahájstvo (tudi bahaízem) je religija, ki jo je v devetnajstem stoletju osnoval iranski izgnanec Baha Ulah, privrženec Baba.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Bahajstvo

Barcelonski disput

Barcelonski disput (Barcelona, 20.–24. julij 1263) je bil uradno sklicana teološka razprava med predstavniki krščanstva in judovstva o tem ali je bil Jezus mesija ali ne.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Barcelonski disput

Barva

Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Barva

Beatifikacija

Beatifikacija ali proglasitev za blaženega je prvi korak v postopku razglasitve neke osebe za svetnika katoliške Cerkve.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Beatifikacija

Behaviorizem

Behaviorízem, znan tudi kot vedênjska perspektíva, je smer psihologije, ki vsa dejanja živih bitij, tudi mišljenje in čustva, obravnava kot objektivne reakcije oz.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Behaviorizem

Beneški trgovec

Naslovnica dela iz leta 1600 Beneški trgovec je komedija Williama Shakespeara.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Beneški trgovec

Beseda

Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Beseda

Bhakti

Bhakti pomeni v hinduizmu »predanost«, v povezavi s predanostjo določenemu bogu in čaščenju tega boga.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Bhakti

Bioetika

Bioetika je veda, ki na sistematičen način preučuje etične vidike ved o življenju in zdravstva.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Bioetika

Biologija

Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Biologija

Biotehnologija

Struktura insulina. Biotehnologija je interdisciplinarna veda, ki združuje področja biologije, kemije in tehnologije, uporablja žive organizme, spec.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Biotehnologija

Birokracija

Birokratizem (iz francoščine bureau - prevleka uradniškega stola, urad, uradno osebje, in grško χρατεω, hrateo - vladati) je sistem v upravi, v katerem dominira formalizem in slepo sledenje predpisom brez občutka za njihov smisel in ne glede na resnične potrebe v konkretni situaciji.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Birokracija

Bivajoče

Bivajoče (grško τὸ ὅν: tò ón; latinsko ens; nemško das Seiende; angleško being) v pomenu vsega, kar obstaja oziroma eksistira in ni nebivajoči nič.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Bivajoče

Božanstvo

Češki republiki. Bog ali božanstvo je bitje, ki je v posameznem religioznem izročilu priznano kot nadnaravno in sveto, največkrat tudi nesmrtno, in ki ga verujoči spoštujejo ter verjamejo v njegovo posebno vlogo pri stvarjenju in upravljanju vesolja ali posameznih delov vesolja, vključno s človeško usodo.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Božanstvo

Bog

V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Bog

Bolečina

Bolečína je bolj ali manj lokaliziran neprijeten občutek nelagodja ali stiske, ki nastane zaradi vzdraženja nociceptorjev (bolečinskih receptorjev) in predstavlja zaščitni mehanizem – opozorilo organizmu, da se izogne škodljivim dejavnikom, da se zmanjša telesna dejavnost ali dejavnost prizadetega dela telesa.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Bolečina

Boljševiki

Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Boljševiki

Bonton

Bontón (iz francoščine, pomeni dober ton) je skupek pravil spodobnega vedenja v družbi.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Bonton

Bušido

Samuraj v bojni opremi; 2. pol. 19. stoletja Bušido (武士道, Bushidō), dobesedno se prevede kot »pot bojevnika«, je japonski kodeks, po katerem so se ravnali samuraji in določa njihov način življenja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Bušido

Budizem

Stoječi Buda, ena izmed najbolj zgodnjih upodobitev Bude; 1. do 2. stoletje n. št., Gandhara (današnji Afganistan)Budízem je religija in filozofija, ki izvira iz indijske podceline in obsega raznoterost tradicij, prepričanj ter praks, ki naj bi večinoma temeljile na učenjih Siddharthe Gavtame, bolj znanega po imenu »Buda« (kar v sanskrtu in paliju pomeni »prebujen« ali razsvetljenji).

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Budizem

Buržoazija

V kapitalističnem načinu produkcije je buržoazíja (tudi buržuazíja) razred, ki ima nadzor nad družbenimi produkcijskimi sredstvi.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Buržoazija

Centrizem

Centrizem je politična opredelitev ali nazor, ki vključuje sprejemanje ali podporo ravnovesju med družbeno enakostjo in družbeno hierarhičnostjo ter nasprotovanje političnim spremembam, ki bi privedle do temeljitih družbenih sprememb, bodisi v smeri vizije politične levice ali politične desnice.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Centrizem

Cerkev (organizacija)

Ušakov, ''Zadnja večerja'', 1685 Bazilika svetega Petra, VatikanBeseda Cerkev (pisana z veliko začetnico) označuje skupnost kristjanov in izhaja iz grške besede: kyriakon, ki pomeni »pripadajoči Gospodu«, oziroma iz nekoliko kasnejše grške besede: kyrikon (okrajšava za: kyrikon doma), ki pomeni »Gospodova hiša«.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Cerkev (organizacija)

Civilizacija

Ostanki Machu Picchu, »izgubljenega mesta Inkov«, ki je postal simbol Inkovske civilizacije. Civilizacija (lat. civilitas.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Civilizacija

Civilna družba

Civilna družba je skupni naziv za nevladne organizacije, ki v nasprotju z oblastjo zastopajo svoje interese in s tem skrbijo za izvrševanje javnega interesa.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Civilna družba

Dadaizem

Dadaizem je bilo umetniško gibanje, ki je nastalo leta 1916 v Zürichu.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Dadaizem

Dalajlama

Trenutni Dalajlama Tenzin Gjaco Dálajláma je tibetanski duhovni in verski vodja budistov.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Dalajlama

Daoizem

''yin'' in ''yang''Daoizem (Wade—Giles: taoizem) je starokitajska tradicija in miselnost, ki se deli na klasični oziroma filozofski (道家; pinyin: Dàojiā) in ljudski ali religiozni daoizem (道教; pinyin: Dàojiào).

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Daoizem

Darvinizem

Charles Darwin Darvinizem je posebna oblika pozitivizma, katere utemeljitelj je Charles Darwin s svojim delom O izvoru vrst.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Darvinizem

Dóxa

Doxa je grška beseda, ki pomeni obče prepričanje ali razširjeno mnenje, iz katerega izvirata sodobna izraza ortodoksija in heterodoksija.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Dóxa

Džainizem

Mahavira Džainizem je indijska religija, ki temelji neposredno od nauka Mahavire (599-527 pr. n. št.). Mnogi džaini menijo, da je religijo ustanovil Rišabadeva okoli leta 1500 pr. n. št.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Džainizem

Džihad

Džihad (slovensko boj, trud) je verska dolžnost islamskih vernikov.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Džihad

Džuče

Pjongjangu Džučé je uradna ideologija Demokratične ljudske republike Koreje, ki sloni na načelih socializma in marksizma-leninizma z elementi domoljubja in suverentosti.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Džuče

Dedukcija

Dedúkcija je v logiki izpeljava ugotovitve, ki izvira iz ene ali več navedb, od katerih je vsaka navedba predhodnica ali posledica ugotovitve, ki nastopa v danem dokazu.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Dedukcija

Definicija

Definicija je izjava, ki razlaga pomen besede ali besedne zveze.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Definicija

Deizem

Deizem (iz latinščine deus - bog) je versko-racionalistični nazor, ki sprejema vero v boga le kot v neosebno stvariteljsko počelo.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Deizem

Dekadenca

'''Dekadenca Rimljanov''', slika Thomasa Coutura, 1847 Dekadenca (lat. decadentia, de + cadere (pasti), torej.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Dekadenca

Delfi

Delfi (grško Δελφοί Delphoi) je arheološko najdišče in sodobno mesto v Grčiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Delfi

Delo

Delo je zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje rezultatov.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Delo

Demokracija

Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Demokracija

Demon

Demon Baal, bakrorez iz knjige ''Dictionnaire infernal'' (1818) francoskega okultista Collina de Plancyja Demon v religiji, folklori in mitologiji predstavlja nadnaravno bitje, ki je večinoma označeno kot zlobni duh.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Demon

Denar

Vzorec slike izmišljene bančne kartice ATM (Automatic Teller Machine, slovensko bančni avtomat ali bankomat). Največji del svetovnega denarja obstaja le v obliki knjižnega denarja, ki se prenaša med finančnimi računalniki. Različne plastične kartice in druge naprave nudijo posameznim potrošnikom možnost, da takšen denar elektronsko nakažejo na svoje bančne račune in plačujejo iz njih brez uporabe gotovine.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Denar

Despotizem

Despotizem je strokovni izraz, ki se uporablja za označevanje vrste vladavine in sicer pomeni vladavino despota, torej vladarja, ki vlada s popolno oblastjo.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Despotizem

Determinizem

Determinizem (– naprej določen) je filozofski koncept, ki temelji na predpostavki, da so vsi dogodki določeni.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Determinizem

Dialektični materializem

Dialektični materializem je filozofska smer, ki sta jo razvila Karl Marx in Friedrich Engels, naslavlja pa dve vprašanji.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Dialektični materializem

Dialektika

Dialéktika (grško διαλεκτική: dialektiké - argumentacija, veščina razpravljanja, razgovor)) veščina razpravljanja oziroma preiskovanja bivajočega, po kateri se iz razcepa med določeno tezo, za katero se zdi, da je sprva smiselno opredeljena, preide preko spodbijanj in dokazovanja protislovij v tezi sami (antiteza) do novega, nadgrajenega odgovora (sinteza), ki odpravlja notranja protislovja prvih dveh tez.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Dialektika

Didaktika

Didaktika, (grško διδασκω /didáskō/ - učim, poučujem) je veda, ki obravnava vsebino, metode in organizacijo pouka v šolah.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Didaktika

Diktatura

Diktatura, tudi diktatorstvo, je politična ureditev, v kateri ima vladajoči razred, največkrat pa posameznik, neomejeno oblast.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Diktatura

Dioniz

Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Dioniz

Disjunkcija

V matematični logiki je disjunkcija dvočlena logična operacija med izjavami.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Disjunkcija

Diskriminacija

Diskriminacija pomeni neenako obravnavanje posameznika oz.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Diskriminacija

Diskurz

Diskúrz je pojem, ki izvira iz latinske besede discursus.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Diskurz

Distributivnost

Distributivnost se v matematiki imenuje posebno razmerje med dvema dvočlenima operacijama.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Distributivnost

Dobro

Dobro je največja moralna vrednost, je človeška lastnost, katera ustreza človeški biti.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Dobro

Dogodek

Dogódek je po SSKJ vse kar se zgodi.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Dogodek

Dokaz s protislovjem

Dokàz s protislóvjem je vrsta logičnega argumenta, kjer se za potrebe argumenta privzame neko predpostavko T kot pravilno in s sklepanjem iz te trditve in drugih že dokazanih trditev in aksiomov pride do protislovnega rezultata, iz česar se lahko sklepa, da je predpostavka T nujno logično napačna.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Dokaz s protislovjem

Domišljija

Domišljíja (tudi imaginácija, fantazíja) je zmožnost zamišljanja novih predstav neodvisno od čutenja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Domišljija

Država

Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Država

Država (Platon)

Država (grško Πολιτεία; Politeia; podnaslov: o pravici/pravičnem; kratica: Drž) je najdaljši Platonov sokratski dialog, napisan okoli leta 360 pr. n. št. ki predstavlja eno najpomembnejših del v zgodovini filozofije.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Država (Platon)

Državljanska nepokorščina

Protest v New Yorku Državljanska nepokorščina (tudi državljanska neposlušnost) je oblika nenasilnega protesta oziroma upora proti oblasti z zavračanjem družbeno nepravičnih ali nelegitimnih zakonov, odlokov in ostalih političnih dejanj.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Državljanska nepokorščina

Državljanstvo

jugoslovanskem državljanstvu iz leta 1930 Državljanstvo označuje članstvo v politični skupini (prvotno mestu, a danes državi), na katerega je vezan sistem pravic in dolžnosti, ki morajo biti spoštovane tako s strani države kot državljana, drugače lahko privede tudi do različnih pravnih posledic.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Državljanstvo

Društvo za razvoj humanistike

Logotip društva Zofijinih ljubimcev Društvo za razvoj humanistike, do leta 2018 znano kot Zofijini ljubimci, je humanistično društvo, ki deluje predvsem v Mariboru, na Ptuju in okolici, pa tudi širše.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Društvo za razvoj humanistike

Družba

Družba je velika množica različnih družbenih skupin.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Družba

Družba Jezusova

Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Družba Jezusova

Dualizem

Dualizem je delitev oziroma reduciranje celotne resničnosti na dva med sabo ločena in nezamenljiva dela.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Dualizem

Duša

Dúša je »skupek vseh psihičnih procesov; pomemben pojem v filozofiji in psihologiji, eden od centralnih v različnih verah.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Duša

Duševna motnja

Duševna motnja je sprememba duševnega funkcioniranja, ki je bolezenska ali izrazito odmaknjena od norme.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Duševna motnja

Dunajski krog

Dunajski krog (nem. Wiener Kreis) je neformalno poimenovanje za skupino znanstvenih teoretikov, matematikov, filozofov in logikov iz prve polovice dvajsetega stoletja (1922-1938), ki je delovala na Dunaju se je ukvarjala z logično analizo jezika, kritiko metafizike, filozofsko-logičnimi raziskavami matematike in drugih znanost.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Dunajski krog

Egalitarizem

Egalitarizem je politična teorija ali gibanje, ki zanika veljavnost naravnih in socialnih razlik med ljudmi ter zahteva njihovo odpravo.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Egalitarizem

Egocentrizem

Egocentrizem je ena izmed omejitev mišljenja na predoperativni stopnji po Piagetovi teoriji mišljenja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Egocentrizem

Ekologija

Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Ekologija

Ekonomija

Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Ekonomija

Ekonomizem

Beseda ekonomizem se je v marksističnem diskurzu pričela uporabljati v začetku 20.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Ekonomizem

Ekosistem

Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Ekosistem

Eksistencializem

Eksistencializem (fr. l'existence) je prvenstveno filozofska smer, katere predstavniki so se ukvarjali z vprašanjem človeškega obstoja, eksistence.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Eksistencializem

Ekspresionizem

Ekspresionizem je modernistično gibanje, sprva v poeziji in slikarstvu, ki izvira iz severne Evrope okoli začetka 20.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Ekspresionizem

Ekvivalenca

V matematični logiki je ekvivalenca dvočlena logična operacija med izjavami.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Ekvivalenca

Elektra

Elektra ob Agamemnonovem grobu (Frederic Leighton, 1869) Elektra je lik iz grške mitologije, hči kralja Agamemnona in njegove žene Klitajmnestre, ki spravi na varno svojega brata Oresta ob družinski tragediji, ko Klitajmnestra s pomočjo ljubimca Ajgista ubije Agamemnona.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Elektra

Empatija

Empatija je psihološka zmožnost zaznavanja čustev in izkušenj druge osebe zunaj lastne perspektive, ki je tudi združljiva s teorijo uma.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Empatija

Enakozvočnica

Enakozvóčnica (enakoizráznica, s tujko homoním) je beseda, ki se enako izgovarja (enakoglasnica) ali se tudi enako črkuje (enakopisnica) kot katera druga beseda, a ima drugačen pomen.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Enakozvočnica

Enciklopedija

''Enciklopedija Brockhaus'' iz leta 1958 Enciklopedíja je (knjižno) delo, ki daje zaokrožen pregled vse človeške vednosti, povzetek informacij z različnih spoznavnih področij.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Enciklopedija

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Energija

Entiteta

Entitéta je filozofski pojem, ki je vezan na obstojnost česarkoli v danem prostoru in času, pa kljub temu ni nujno vezano na materialno pojavnost; nekaj kar je, kar obstaja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Entiteta

Entropija (razločitev)

Entropija pomeni postopno degeneracijo sistema proti kaosu.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Entropija (razločitev)

Eon

Eon je največja enota geološkega časa in vključuje predkambrijski eon, ki je trajal od 4,6 milijarde let do 570 milijonov let v preteklosti, ter fanerozoik, ki se je začel pred 570 milijoni let in traja še danes.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Eon

Epikurejstvo

Epikurejstvo je filozofski nazor, ki je oprt na filozofski nauk starogrškega filozofa Epikurja, po katerem se svetovi in živa bitja rodijo in umirajo zaradi gibanja atomov.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Epikurejstvo

Epistemologija

Epistemologija (starogrško ἐπιστήμη: epistḗmē, znanje) je izraz, ki se uporablja v dveh različnih, a sorodnih pomenih.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Epistemologija

Eros

Êros (starogrško: Éros) je v grški mitologiji bog ljubezni, poželenja in spolnosti; oboževan pa je bil tudi kot božanstvo plodnosti.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Eros

Erotična umetnost

Erotična umetnost je široko področje likovne umetnosti, vključno z umetniškimi deli, namenjenimi vzbujanju erotičnega vznemirjenja, ki po navadi prikazujejo človeško goloto in / ali spolno aktivnost.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Erotična umetnost

Esej

Esej je ena od proznih literarnih zvrsti, v kateri avtor izpostavi svoje (subjektivno) stališče do problemahttp://www.britannica.comMiran Štuhec.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Esej

Eshatologija

Albrecht Dürer - ''Štirje jezdeci apokalipse'', lesorez, 1497–1498 Eshatologíja (grško: έσχατος.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Eshatologija

Estetika

Estetika je filozofska disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem lepega in z vrednotenjem sodb (meril okusa), ki se izjavljajo o lepem.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Estetika

Ethos

Êthos (grško) je starogrška beseda za značaj, duševno stanje, razpoloženje, duševno dispozicijo; lahko pomeni tudi način življenja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Ethos

Etika

Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Etika

Etimologija

Etimologíja (grško: étymología.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Etimologija

Evgenika

Evgenika je družbena filozofija, ki zagovarja izboljševanje človeških dednih lastnosti z različnimi oblikami posegov.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Evgenika

Evharistija

Papež Benedikt XVI. daruje sveto mašo. Duhovnik Metodistične Cerkve pri posvetitvi kruha in vina Evharistija, tudi obhajilo, Rešnje telo, Sveta večerja ali Najsvetejši oltarni zakrament, je eden od najpomembnejših krščanskih zakramentov.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Evharistija

Evklidska geometrija

Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Evklidska geometrija

Evolucija

Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Evolucija

Evtanazija

Evtanazija (grško εὐθανασία euthanasía, sestavljena iz εὔ eu – dober in θάνατος thánatos – smrt) je povzročitev ali pospešitev smrti, da bi se trpečemu in neozdravljivemu bolniku odpravilo trpljenje.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Evtanazija

Fašizem

Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Fašizem

Fahrenheit 451

Fahrenheit 451 je distopični roman ameriškega pisatelja Rayja Bradburyja, ki je prvič izšel leta 1953.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Fahrenheit 451

Fakulteta za humanistične študije v Kopru

UP FHŠ in Titov trg Koper UP Fakulteta za humanistične študije. Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem (kratica UP FHŠ), s sedežem v Kopru, je fakulteta, ki je članica Univerze na Primorskem.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Fakulteta za humanistične študije v Kopru

Fantazijska pripoved

Fantazijska pripoved je izraz za literarni, navadno prozni žanr, ki temelji na zamišljanju pojavov zunaj neposredno dojete stvarnosti.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Fantazijska pripoved

Fatva

Turški muftija; gravura iz leta 1687 Fatva (arabsko فتوى‎;, fatwā, mn. فتاوى, fatāwā) je v islamskem pravu (šeriat) neobvezno pravno mnenje usposobljenega pravnika kot odgovor na vprašanje, ki ga zastavlja posameznik, sodnik ali vlada.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Fatva

Faust

Faust je glavna oseba istoimenske zgodbe.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Faust

Federacija

Federacija je državna ureditev, ki združuje dve ali več enakopravnih in relativno samostojnih državnih enot - zvezne države.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Federacija

Feminizem

Feminízem je raznolika zbirka socialnih teorij, političnih gibanj in moralnih filozofij, pretežno motiviranih z izkušnjami žensk, posebej v socialnem, političnem in ekonomskem kontekstu.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Feminizem

Fenomenologija

Fenomenologija (grško - pojav + - veda) označuje filozofsko gibanje, ki je nastalo v začetkov 20. stoletja in si zadalo cilj obnoviti ne samo filozofijo, marveč tudi znanosti in kulturo.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Fenomenologija

Fenotip

Fenotip je skupek vidnih in biokemičnih določljivih znakov, ki se razvijejo pri kakem organizmu zaradi njegovega genotipa in vpliva okolja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Fenotip

Fetišizem

Fetiš (izvira iz francoske besede fétiche, ki prihaja iz portugalske besede feitiço; ta pa ima korenine v latinski besedi facticius, "umeten" and facere, "izdelati") je predmet, ki naj bi imel nadnaravne moči, ali natančneje, predmet človeške izdelave, ki naj bi imel moč nad ljudmi.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Fetišizem

Fikcija

Fikcija (latinsko fictum, fingere - upodobiti, ustvariti, izmisliti si) je v širšem smislu vse, kar je izmišljeno in v resničnosti ne obstaja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Fikcija

Film

9,5-milimetrski celuloidni filmski trak s serijo slik Fílm je umetnost gibanja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Film

Filogenija

Filogenetsko drevo življenja ponazarja sorodstvene odnose med različnimi višjimi skupinami organizmov. Vsaka razvejitev predstavlja hipotezo o skupnem predniku potomcev, ki jih ponazarjajo končne točke vej. Filogenija je v biologiji shematska predstavitev evolucijske zgodovine in sorodnosti skupin organizmov (taksonov).

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Filogenija

Filologija

Filologíja je znanstvena veda o zgodovini in razumevanju jezika in književnosti.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Filologija

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Filozofija

Filozofija zgodovine

Filozofija zgodovine je filozofski nauk o bistvu, smislu in najsplošnejših zakonih zgodovinskega razvoja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Filozofija zgodovine

Filozofska antropologija

Filozofska antropologija (gr. antropos - logos.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Filozofska antropologija

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Fizika

Fiziokratizem

Fiziokratizem je gospodarska teorija, ki da prednost kmetijstvu v razsvetljenstvu.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Fiziokratizem

Fonem

Glásnik ali foném (phōnēma – glas, z glasom izrečen) je najmanjša glasovna enota, s katero govorci določenega jezika razlikujejo pomen besed.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Fonem

Fonetika

Fonétika, tudi glasoslôvje, je veda o glasovih.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Fonetika

Francoska revolucija

Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Francoska revolucija

Frankfurtska šola

Frankfurtska šola je gibanje neomarksistične kritične teorije in filozofije.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Frankfurtska šola

Fundamentalizem

Fundamentalizem je nazor, ki zahteva popolno privrženost načelom določene ideologije oz.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Fundamentalizem

Futurizem

Futurízem (latinsko futurum - prihodnost) je umetniška smer 20. stoletja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Futurizem

Gandizem

Gandizem je poimenovan po Indusu Gandiju, bolj znanem kot Mahatma Gandi in je oznaka gibanja za politično osvoboditev in za socialno ter moralno obnovo Indije.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Gandizem

Gautama Buda

Buda (znan tudi kot Sidarta Gotama ali Sidarta Gautama; Gautama namely Gotama in Pali ali Buda Šakjamuni) je bil filozof, popotni menih, mislec, duhovni učitelj in verski vodja, ki je živel v starodavni Indiji (okoli 5. do 4. stoletja pr. n. št.). Častijo ga kot ustanovitelja svetovne religije budizma, v večini budističnih šol ga častijo kot razsvetljenega, ki je presegel Karmo in ušel iz kroga rojstva in ponovnega rojstva.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Gautama Buda

Gödel, Escher, Bach

‎Naslovnica knjige ''GEB'' Gödel, Escher, Bach (tudi krajše GEB) je naslov kultne knjige Douglasa Hofstadterja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Gödel, Escher, Bach

Generacija '98

Generacija ’98 (znana tudi pod imenom generacija 1898 ali v španščini generación del 98) je naziv za skupino umetnikov, pesnikov, filozofov, ki so delovali v Španiji v času špansko-ameriške vojne (1898).

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Generacija '98

Genetika

Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Genetika

Genocid

Genocíd (grško genos - rod + latinsko occidere - ubiti) ali rodomòr je vsakršno sistematično uničevanje katerekoli narodnostne, etnične, rasne ali verske skupine z namenom v celoti ali delno uničiti to skupino.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Genocid

Gestalt psihologija

Osrednji princip geštalt psihologije je, da človeški um predstavlja celoto (geštalt) oz.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Gestalt psihologija

Gestalt terapija

Gestalt terapija je eksistencialna oz.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Gestalt terapija

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Gibanje

Glasba

Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Glasba

Globalizacija

Globalizacija je sklop sprememb v družbi, politiki in ekonomskem sistemu, ki so posledica razširjenega trgovanja in kulturnih izmenjav na globalni ravni.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Globalizacija

Gnoseologija

Gnoseologíja ali gnozeologíja (starogrško γνῶσις: gnṑsis, spoznanje + λόγος: lógos, beseda) je filozofska disciplina, ki raziskuje izvore, možnosti, meje, objektivno vrednost in predmet spoznanja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Gnoseologija

Gnosticizem

Gnostični križ, simbol, ki ga uporabljajo mnoge gnostične ločine Gnosticízem (starogrško γνωστικός: gnōstikós - nekdo, ki ima »gnozo« ali skrivno znanje) je filozofsko in versko gibanje, ki je bilo najbolj prominentno v grško-rimskem obdobju v drugem stoletju našega štetja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Gnosticizem

Gnus

Gnus je vrsta emocionalne reakcije, ki vključuje odmik od osebe ali predmeta z močnim izrazom odpora, bodisi realnim ali igranim.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Gnus

Gorgija (Platon)

Začetek Platonovega Gorgije, tiskano v Benetkah leta 1513 Gorgija (tudi Gorgias; grško: Γοργίας; podnaslov: o govorništvu; kratica: Grg) je Platonov sokratski dialog, v katerem je v ospredju dinamična polemika med sofistiko (tudi govorništvo, retorika) in filozofijo.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Gorgija (Platon)

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Grčija

Greh

V verskem kontekstu je greh kršitev Božjega zakona.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Greh

Gulag

Gulag v Molotovsku Gulag (Glavnoje upravlenije ispravitelno-trudovih lagerej - GULag) je beseda s katero označujemo široko razpredeno mrežo delovnih taborišč po vsej nekdanji Sovjetski zvezi.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Gulag

Haiku

Haiku (japonsko 俳句) je japonska pesniška oblika, ki obsega sedemnajst zlogov.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Haiku

Hamlet

Slavni prizor iz drame - Hamletov monolog z lobanjo Williama Shakespeara na HNK Split, foto: Matko Biljak Hamlet je tragedija angleškega dramatika Williama Shakespeara.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Hamlet

Harmonija

Naslovnica zgodovinsko pomembne Rameaujeve knjige o harmoniji Harmonija (grško: αρμονια.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Harmonija

Hedonizem

Hedonízem (iz grščine ἡδονή, edoné "zadovoljstvo") se nanaša na družino teorij, ki jim je skupno, da ima užitek v njih osrednjo vlogo.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Hedonizem

Helenistična Grčija

V povezavi s starogrško umetnostjo, arhitekturo in kulturo helenistična Grčija ustreza obdobju med smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pr.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Helenistična Grčija

Helenistično obdobje

Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Helenistično obdobje

Herezija

Herezíja je izraz za krivoverstvo, krivo vero.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Herezija

Hermenevtika

Hermenevtika je študijsko področje, ki se ukvarja z razumevanjem besedil.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Hermenevtika

Hermetizem

Hermetízem ali hermeticízem (iz pridevnika hermetičen: zaprt, neprepusten), predstavlja skupino filozofskih in verskih prepričanj, prvenstveno izhajajočih iz spisov, ki jih pripisujejo Hermesu Trismegistu.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Hermetizem

Hevristika

Hevrístika (starogrško: heurísko - najti, spoznati, odkriti, ugotoviti, izvedeti) je metoda za reševanje problemov.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Hevristika

Hilomorfizem

Hilomorfizem je filozofski nazor, po katerem so stvari iz snovi kot pasivnega počela in oblike kot aktivnega načela, oziroma povedano drugače, da bitnost sestoji iz snovi in oblike.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Hilomorfizem

Hinduizem

Aum, najsvetejši glas in najbolj bistven znak hinduizma, vzet iz Plesa s Šivo, ki predstavlja prvo prikazovanje nevidnega brahmana Hinduízem ali híndujstvo (सनातन धर्म; Sanātana Darma, približno trajna vera) splošno velja za najstarejšo glavno svetovno vero.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Hinduizem

Hipnoza

Hipnoza je stanje zavesti (večkrat definirano kot alfa stanje), kadar je oseba večinoma zelo sugestibilna, možno pa je subjekt tudi privesti do stanj, ki bodo spremenila njegovo kasnejše vedenje.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Hipnoza

Hipokratova prisega

Hipokratova prisega je prisega zdravnikov, ki jo izrečejo ob koncu izobraževanja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Hipokratova prisega

Hipoteza

Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipóteses - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava ali možna razlaga.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Hipoteza

Historični materializem

Histórični materialízem je aplikacija dialektičnega materializma na zgodovinski razvoj družbe.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Historični materializem

Historicizem

Historicizem oziroma historizem (glede na ožji ali širši pomen tudi zgodovinarstvo oziroma zgodovinstvo) je miselna smer, ki trdi, da so znanje, miselni tokovi misli ali družbene vrednote povezani z ustreznimi zgodovinskimi razmerami.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Historicizem

Holokavst

Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«), hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«), je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Holokavst

Homer

Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Homer

Homo economicus

Homo economicus ali ekonomičen (gospodaren) človek je pojem, ki se uporablja predvsem v nekaterih ekonomskih teorijah.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Homo economicus

Homoseksualnost

Mavrična zastava, simbol homoseksualnosti Istospolna usmerjenost ali homoseksualnost je erotično nagnjenje do pripadnika istega spola.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Homoseksualnost

Humanizem

Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Humanizem

Humor

Humor je vrsta zabave in oblika človekovega sporazumevanja, katere namen je spraviti ljudi v smeh in jih razvedriti.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Humor

Ideal

Ideal (latinsko idealis - kateri obstaja samo v mislih) filozofski pojem, pomeni vzor splošne popolnosti, katera ustreza družbenim, moralnim, estetskim in religioznim normam.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Ideal

Idealizem

Idealízem je doktrina, da bodisi celoto ali nepogrešljiv del vsake popolne resničnosti gradijo ideje oziroma mišljenje; svet snovnih stvari brez mišljenja bodisi ne bi mogel obstajati ali pa ne bi bil popolnoma »resničen«.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Idealizem

Identiteta

Identitéta ali istovétnost ima lahko več pomenov.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Identiteta

Ideologija

Ideologija (gr.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Ideologija

Idiot

Idiot je sinonim za duševno manj razvitega človeka.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Idiot

Idolatrija

Čaščenje zlatega teleta, Nicolas Poussin Idolatrija (grško.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Idolatrija

Ignosticizem

Ignosticizem ali igteizem je posebna smer agnosticizma, po mnenju Sherwina Wine-a, rabina in začetnika humanističnega judaizma, ki je leta 1960 prvi uporabil pojem ignosticizem, oziroma, po mnenju sekularnega humanista Paula Kurtza, ki je leta 1992 prvi uporabil pojem igteizem, pogled po katerem ostali pogledi na obstoj boga ne upoštevajo dovolj, da je potrebna smiselna definicija preden lahko smiselno razpravljamo o obstoju ali neobstoju nečesa.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Ignosticizem

Igra

Vlečenje vrvi Paul Cézanne - Igralca kart, 1895 Igra je razvedrilna dejavnost, ki vključuje enega ali več igralcev in je določena.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Igra

Iluminati

Iluminati so domnevna tajna združba, ki se ji v različnih teorijah o svetovnih zarotah pripisuje, da bodisi neposredno, bodisi podtalno obvladuje ves svet visoke politike, celotnega bančništva, industrije zabave in množičnih občil.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Iluminati

Iluzija

Optična iluzija: polji A in B imata enaki barvi. čeprav ni videti tako. Iluzíja (latinsko illusio - utvara, samoprevara, slepilo) je popačenje čutnega zaznavanja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Iluzija

Ime

Imé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Ime

Implikacija

V matematični logiki je implikacija dvočlena logična operacija med izjavami.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Implikacija

Impresionizem

Impresionizem je umetniška smer, ki se je pojavila v evropski umetnosti v drugi polovici 19. stoletja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Impresionizem

Incidenca

Incidenca ali pojavnost je število novih dogodkov, predvsem novih primerov bolezni v določenem časovnem intervalu oziroma obdobju na določenem območju v določeni populaciji.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Incidenca

Individualizem

Individualizem je na splošno izraz s katerim opisujemo teoretičen ali praktičen poudarek na posameznika nasproti, ali celo na račun, skupine.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Individualizem

Industrijska rezervna armada

Industrijska rezervna armada (izraz uporabljata Marx in Engels) oziroma rezervna armada delovne sile pomeni množico brezposelnih proletarcev, ki strogo gledano niso niti mezdni delavci, saj sploh niso zaposleni.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Industrijska rezervna armada

Informacija

Informácija ima glede na kontekst različne pomene, ki pa so praviloma povezani s pojmi pomen, znanje, navodilo, komunikacija, predstavitev ali miselna spodbuda.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Informacija

Informacijska tehnika

Informacijska tehnika obsega področja zajemanja, obdelovanja, shranjevanja in prenašanja vseh vrst informacij.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Informacijska tehnika

Integral

Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Integral

Integriteta

Integriteta je »celovitost, skladnost, pristnost, poštenost, verodostojnost«.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Integriteta

Inteligenčni količnik

Inteligenčni količnik (angleško Intelligence Quotient, kratica IQ) je številčna vrednost, ki naj bi določala inteligentnost človeka.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Inteligenčni količnik

Interpolacija

Interpolácija je v matematiki približna vrednost funkcije znotraj obsega znanih nepovezanih vrednosti neodvisne spremenljivke.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Interpolacija

Ironija

Ironija je besedna figura, pri katerem je pravi pomen v nasprotju z dobesednim pomenom besed.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Ironija

Islam

Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Islam

Izrek

Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Izrek

Izvoz kapitala

Izvoz kapitala je koncept, ki se ga poslužuje marksistična analiza kapitalizma na svetovni ravni.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Izvoz kapitala

Jahve

Jahve (tudi Jahweh, Jehova, Jehowah, Jehawah, ipd.) so različice imena hebrejskega in kasneje judovskega in izraelskega Boga, ki naj bi se po tem imenu razodel Mojzesu.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Jahve

Javni interes

Javni interes v slovenski zakonodaji omenja, in sicer v 144.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Javni interes

Javnost

Javnost je v komunikologiji in odnosih z javnostmi skupina ljudi, ki je pred nekim problemom, prepoznava njegov obstoj, se posveča njegovemu reševanju in zato razpravlja o njem (komunicira med seboj o problemu) ter se organizira, da bi ga rešila.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Javnost

Jaz

Jaz je lahko.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Jaz

Jezik (sredstvo sporazumevanja)

Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Jezik (sredstvo sporazumevanja)

Jezikoslovje

Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Jezikoslovje

Job

Job je svetopisemsko ime.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Job

Joga

Jóga je skupina fizičnih, duševnih in duhovnih praks ali disciplin, ki izvirajo iz starodavnih hindujskih duhovnih urjenj, pri kateri z dihalnimi vajami, telesnimi položaji oz.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Joga

Ka (mitologija)

Kip Ka je vrsta staroegipčanskega kipa, namenjen zagotavljanju počivališča za Ka ali dušo osebe po smrti.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Ka (mitologija)

Kabala

vesolja. Kabala (קַבָּלָה, tiberijsko, Qabbālāh) dobesedno pomeni »prejemanje«, včasih pa je prečrkovana kot Cabala, Kabbala, Kabbalah, Qabalah ali drugače.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Kabala

Kalvinizem

Reformacija je zajela tudi Švico.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Kalvinizem

Kamen modrosti

Joseph Wright, 1771) Kamen modrosti je v alkimiji snov, ki bi omogočila pretvorbo nežlahtnih kovin v zlato ali srebro.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Kamen modrosti

Kanibalizem

Braziliji 1557, kot ga je opisal Hans Staden Kanibalízem pomeni prehranjevanje s pripadniki lastne biološke vrste in se običajno nanaša na prehranjevanje ljudi s človeškim mesom (kar imenujemo tudi ljudožêrstvo ali antropofagíja).

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Kanibalizem

Kapital

Kapital je v ekonomiji trajen vir financiranja, ki ga v podjetje vložijo lastniki ali pa je nastal z uspešnim poslovanjem podjetja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Kapital

Kapital (knjiga)

‎Naslovnica izvirnika prvega dela Kapital (izvirno nemško: Das Kapital) je obsežna kritična analiza politične ekonomije, ki jo je leta 1867 napisal in izdal Karl Marx (prvi del), kot sourednik drugega in tretjega dela, izdanih po Marxovi smrti v letih 1885 in 1894, pa je sodeloval tudi Friedrich Engels.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Kapital (knjiga)

Kapitalizem

Kapitalízem (iz besede kapital) je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na kapitalistični privatni lastnini in trgu.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Kapitalizem

Karizma

Karizma je sposobnost jasne in vizionarske komunikacije, katere sporočilo je navdihujoče in pritegne ter motivira druge posameznike.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Karizma

Karma

Kárma (pali kamma) je izraz, ki označuje ezoterični pomen vzrokov in posledic, ki sledijo vsakemu dejanju.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Karma

Karolinška renesansa

Karolinška renesansa je bila prva od treh srednjeveških renesans, obdobje kulturne dejavnosti v Karolinškem cesarstvu.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Karolinška renesansa

Kavelj 22 (logika)

Diagram poteka, ki prikazuje izvorni Kavelj 22 Josepha Hellerja Kavelj 22 je paradoksalna situacija, iz katere se posameznik ne more rešiti zaradi nasprotujočih si pravil ali omejitev.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Kavelj 22 (logika)

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Kemija

Kibernetika

Kibernetika je nova multidisciplinarna znanost ("New Science"), ki se ukvarja s funkcioniranjem živih in tehničnih sistemov ter sociotehničnih in družbenih sistemov.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Kibernetika

Klasična ekonomija

Klasična ekonomija, klasična politična ekonomija ali Smithovska ekonomija je šola v politični ekonomiji, ki je bila v razcvetu zlasti v Veliki Britaniji v poznem 18.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Klasična ekonomija

Kloniranje

Kloniranje je proces ustvarjanja identične kopije originalnega organizma ali reči.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Kloniranje

Književnost

Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Književnost

Koan

Koan, izrek zen budizma, je paradoksalno besedilo in besedilo velike jezikovne zgoščenosti.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Koan

Kognicija

Kognicija je skupina mentalnih procesov, ki vključuje pozornost, spomin, uporabo in razumevanje jezika, učenje, sklepanje, reševanje problemov in sprejemanje odločitev.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Kognicija

Kolonializem

Svet 1898. leta, na katerem so označeni svetovni imperiji. Kolonializem je po najbolj splošni opredelitvi določena vrsta odnosov med človeškimi skupnostmi, ti odnosi pa temeljijo na popolni neenakopravnosti, so hierarhizirani tako, da ena človeška skupnost uveljavi nadzor ali neposredno oblast nad drugo skupnostjo ali večjim številom skupnosti.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Kolonializem

Komedija

Komédija ali veseloígra (grško kōmōdía.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Komedija

Komuniciranje

Komunicíranje je sporazumevanje, občevanje, sistem izmenjevanja simbolov ali informacij med informacijskim virom in sprejemnikom.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Komuniciranje

Komunistični manifest

Komunistični manifest, izvorno Manifest komunistične stranke (Manifest der Kommunistischen Partei), je politični sestavek, ki sta ga napisala nemška filozofa Karl Marx in Friedrich Engels.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Komunistični manifest

Komunizem

Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Komunizem

Komutativnost

Dvočlena operacija * na množici S je komutativna, če za vsak x, y \in S velja: Primeri komutativnih dvočlenih operacij so na primer seštevanje in množenje v množici realnih števil R, kompleksnih števil C in kvadratnih matrik reda n × n, seštevanje vektorjev, presek in unija množic.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Komutativnost

Konflikt

Konflíkt (iz lat. conflictus) je stanje, ko dva ali več sistemov znotraj istega sistema oz.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Konflikt

Konfucijanstvo

Konfucijánstvo (Ru xue 儒学) je sistem mišljenja, ki je dolga stoletja predstavljal temelj socialne in politične etike, državne doktrine in sistema vrednot tradicionalne Kitajske.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Konfucijanstvo

Kongruenca

Kongruénca oziroma kongruénčna relácija je ekvivalenčna relacija.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Kongruenca

Konjunkcija

Konjunkcija ima več pomenov v različnih vedah.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Konjunkcija

Konkurenca

thumb Konkurenca pomeni tekmovanje med posamezniki, skupinami, narodi, živalimi, itd.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Konkurenca

Konservatizem

Modra zastava je simbol konservatizma Konservatizem (tudi: konservativizem; latinsko: conservare.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Konservatizem

Konstanta

Konstánta je v splošnem realno število ali številska vrednost, ki je na neki način pomembna.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Konstanta

Konstruktivizem (umetnost)

Konstruktivízem je kot umetnostna in arhitekturna smer nastal pod vplivi tehničnega razvoja leta 1914 v Rusiji, razcvet pa je doživel po oktobrski revoluciji.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Konstruktivizem (umetnost)

Konvencija

Konvencija je nabor dogovorjenih, določenih ali splošno sprejetih standardov, družbenih norm ali drugih kriterijev, pogosto v obliki običaja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Konvencija

Kopernikanski obrat

Kopernikanski preobrat je izvedel Kant.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Kopernikanski obrat

Korelacija

Korelacija ali korelacijski koeficient je številska mera, ki predstavlja moč linearne povezanosti dveh spremenljivk.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Korelacija

Korupcija

Indeks zaznavanja korupcije leta 2018 Korupcija (iz – pokvarjen) v pravnem smislu pomeni zlorabo zaupanega položaja v izvršilni, zakonodajni in sodni veji oblasti ter v političnih in celo neekonomskih organizacijah z namenom pridobiti si materialno ali nematerialno korist, ki ni pravno utemeljena.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Korupcija

Kozmologija

Kozmologíja (starogrško: kosmología.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Kozmologija

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Krščanstvo

Kreacionizem

Kreacionízem je prepričanje, da je življenje, človeštvo, Zemljo in vesolje oziroma dele le-teh ustvarila višja sila (Bog).

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Kreacionizem

Križarske vojne

prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Križarske vojne

Kuga (roman)

Kuga (francosko La Peste) je roman Alberta Camusa iz leta 1947.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Kuga (roman)

Kult

Kúlt pomeni izkazovanje časti z molitvami ali obredi, čaščenje, navadno pretirano čaščenje.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Kult

Kultura

Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Kultura

Kulturna industrija

Kasnejša izdaja »Dialektike razsvetljenstva« Kulturna industrija je pojem, ki sta prvič predstavila Theodor Adorno (1903-1969) in Max Horkheimer (1895-1973) v knjigi Dialektik der Aufklärung.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Kulturna industrija

Kulturna revolucija

Velika proletarska kulturna revolucija (krajše kulturna revolucija) je bilo nasilno množično družbeno-politično gibanje v Ljudski republiki Kitajski od leta 1966 do smrti Maa Cetunga leta 1976.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Kulturna revolucija

Lastno ime

Lastna imena so poimenovanja posameznih bitij (tudi živali), zemljepisnih in stvarnih danosti.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Lastno ime

Legalizem (kitajska filozofija)

Šola legalizma oz.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Legalizem (kitajska filozofija)

Lepota

Sarajevska rozeta uporablja steklo za pretok svetlobe v zgradbo. Svetloba je pomemben arhitekturni učinek doživljanja lepote. Lepota je karakteristika osebe, živali, objekta ali ideje, ki poraja zaznavno izkustvo ugodja, pomena ali zadoščenja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Lepota

Liberalizem

Liberalizem (iz lat. liberalis 'svoboden') je politični in gospodarski nauk, po katerem sta svoboda (ekonomska, verska, politična, nazorska itd.) in enakopravnost posameznika temelj družbenega napredka.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Liberalizem

Libertarni socializem

Libertarni socializem zajema skupino političnih nazorov in gibanj, ki si kot cilj postavljajo ustvarjanje družbe brez političnih, ekonomskih ali siceršnjih socialnih hierarhij - družbe, v kateri posameznice/-iki prostovoljno sodelujejo kot enake/-i. Ta cilj bi naj dosegli z ukinitvijo zasebne lastnine oziroma z omogočanjem neposredne kontrole nad produkcijskimi sredstvi delavskemu razredu in ostalim slojem brez lastnine.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Libertarni socializem

Literarna kritika

Literarna kritika (književna kritika, literarna ocena, literarna recenzija) je publicistična dejavnost, ki opisuje, analizira, interpretira, uvršča in vrednoti nova knjižna leposlovna dela.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Literarna kritika

Literarna teorija

Literarna teorija je veda, ki preučuje in razlaga pojavnost literature z vseh mogočih perspektiv, z uporabo metod literarne analize.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Literarna teorija

Ljubezen

Pelikan, ki si je ranil prsi, da bi s svojo krvjo nahranil mladiče, je star simbol žrtvujoče se ljubezni. Ljubezen je čustvena navezanost in naklonjenost drugim osebam, sicer pa ta pojem lahko povezujemo tudi z dejavnostmi (npr. ljubezen do učenja), z drugimi živimi bitji (ljubezen do živali; ljubezen do narave) in z ostalimi pojmi (ljubezen do glasbe) itd.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Ljubezen

Ločitev oblasti

Ločitev oblasti ali delitev oblasti je izraz, ki se v demokratičnih državah uporablja za razpršitev moči med različnimi akterji v državi.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Ločitev oblasti

Logika

Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Logika

Logos

Logos (lógos, grško λόγος; množina λόγοι) je filozofski termin, ki ga v slovenščino najpogosteje prevajamo kot razum, um.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Logos

Lumpenproletariat

Lumpenproletariat označuje najnižje sloje delavskega razreda, ki so potisnjeni na obrobje družbe.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Lumpenproletariat

Luteranstvo

Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Luteranstvo

Majevtika

Majevtika ali babiška metoda je Sokratova metoda razgovora.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Majevtika

Manihejstvo

Manihejstvo je gnostična religija, ki jo je širil v tretjem stoletju po takratnem Perzijskem cesarstvu in njegovem obrobju prerok Mani (216-277), ki je bil pod vplivom mitraizma, krščanstva in gnosticizma.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Manihejstvo

Manipulacija

Umetnikov vtis prisile in pranja možganov, kar je značilno pri manipulaciji. Manipulacija je psihološka vrsta družbenega vpliva, katere namen je spremeniti vedenje ali dojemanje drugih s posrednimi, zavajajočimi ali podkritimi taktikami.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Manipulacija

Manjvrednostni kompleks

Manjvrednostni kompleks, je vedenje, ki se kaže s pomanjkanjem samospoštovanja, povečanjem dvoma in negotovosti, ter z občutkom, da se posameznik ne more kosati s standardi družbe.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Manjvrednostni kompleks

Mantra

budisti v skale vklesali mantre Mántra (devanagari मन्त्र) je verski ali mistični zlog ali pesem, navadno iz sanskrta.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Mantra

Marksizem

Karla Marxa Marxov tesni sodelavec, Friedrich Engels Marksízem je dobil ime po nemškem mislecu Karlu Marxu (1818-1883) in predstavlja smer v filozofiji, ki izhaja iz njegovih razmišljanj.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Marksizem

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Masa

Matematična logika

Matemátična lógika je matematična disciplina, ki preučuje formalne sisteme v povezavi z načinom, kako opišejo intuitivna koncepta dokaza in računanja kot dela temeljev matematike.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Matematična logika

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Matematika

Materializem

Materíalizem označuje filozofski pogled na svet, po katerem ima materija glavni pomen, zavest in mišljenje pa sta drugotnega pomena.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Materializem

Matrica

Matrica (izvorno) je znanstvenofantastični-pustolovski film, ki sta ga napisala in režirala Larry in Andy Wachowski in v katerem so nastopili Keanu Reeves, Laurence Fishburne, Carrie-Anne Moss, Joe Pantoliano in Hugo Weaving.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Matrica

Mazohizem

Mazohizem, tudi masohizem, je praksa, pri kateri posameznik dejavno išče bolečino, ker ga ta zadovoljuje.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Mazohizem

Meditacija

Meditacija (iz latinske besede meditatio, ki je izpeljana iz glagola meditari, kar pomeni "premišljevati, oblikovati") je vsakršna dejavnost, pri kateri posameznik načrtno spreminja stanje zavesti z namenom, da bi dosegel kakšen specifično zastavljen cilj ali da bi se preprosto umiril.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Meditacija

Mednarodna zveza za humanizem in etiko

Srečni človek - uradni simbol IHEU Mednárodna zvéza za humanízem in étiko (angl.: International Humanist and Ethical Union (IHEU)) je krovna organizacija, ki združuje organizacije naslednjih usmeritev: posvetni humanizem, ateizem, racionalizem, skepticizem, svobodomiselnost and etiko.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Mednarodna zveza za humanizem in etiko

Meduza (mitologija)

Meduza, kot jo je upodobil Caravaggio. Meduza (grško Μέδουσα) je bila v grški mitologiji ena izmed treh sester gorgon, grozna pošast s kačami namesto las.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Meduza (mitologija)

Memetika

Memetika je teorija širjenja kulturnih informacij po analogiji z Darwinovo biološko evolucijsko teorijo.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Memetika

Mereologija

Mereologija je v filozofiji študija odnosov med delom in celoto in odnosov med posameznimi deli celote.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Mereologija

Merkantilizem

Merkantilizem je predstavljal vodilno gospodarsko teorijo med 16.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Merkantilizem

Metaetika

Metaetika je disciplina filozofije, ki se ukvarja z naravo moralnosti.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Metaetika

Metafizika

Rafael, Stanza della Segnatura, Rim. Metafizika (iz gr. ta meta ta physica: dobesedno tisto, kar je po naravi, kar je za naravo) pomeni obravnavo prvih počel bivajočega in sveta.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Metafizika

Metafora

Metáfora (metaforá – prenos) ali prispodóba je uporaba določene besede namesto druge, na podlagi nekatere njune skupne pomenske značilnosti.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Metafora

Mišljenje

Mišljenje, v širšem pomenu, obsega različne spoznavne procese, ki potekajo v delovnem spominu (predstavljanje, pomnjenje, presojanje, odločanje, sklepanje, sanjarjenje, načrtovanje, ocenjevanje, reševanje problemov).

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Mišljenje

Mihail Mihajlovič Bahtin

Mihail Mihajlovič Bahtin (Михаи́л Миха́йлович Бахти́н), ruski filozof in literarni kritik, ki je delal na področju literarne teorije, etike in teorije jezika, * 17. november 1895, Orjol, Rusko cesarstvo, † 7. marec 1975, Moskva, SZ.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Mihail Mihajlovič Bahtin

Mir (družbeno stanje)

Simbol za mir Mir opisuje družbo ali razmerje, ki operira harmonično in brez nasilnega konflikta.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Mir (družbeno stanje)

Misel

Augusta Rodina Misel je višja oblika umske dejavnosti, izraz človekove zavesti, ki lahko vznikne tudi neodvisno od čutnih zaznav.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Misel

Mislim, torej sem

Mislim, torej sem (latinsko Cogito ergo sum) je izrek filozofa Descartesa.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Mislim, torej sem

Misterij

Misterij (lat. ministerium, služba) je srednjeveško dramsko delo, ki obravnava snov iz svetega pisma.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Misterij

Mistika

Mistika ali misticizem je nauk o verskih skrivnostih, misterijih (kot sestavina religij) oziroma religiozni in filozofski nauk o dojemanju nadnaravnih resnic (z razmišljanjem, meditacijo), zlasti nauk o neposrednem doživljanju Boga − o skrivnostnem združevanju človeške duše z Bogom.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Mistika

Mitologija

Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Mitologija

Možgani

Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Možgani

Modernizem

Modernizem je lahko.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Modernizem

Modrost

Celzovi knjižnici v Efezu v Turčiji Modrost (starogrško Σοφία, latinsko Sapientia, hebrejsko Hokhmah, angleško wisdom) označuje predvsem poglobljeno razumevanje medsebojnih odnosov v naravi, življenju in družbi ter sposobnost spoprijemanja s problemi in težavami.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Modrost

Molitev

Molitev je za vernika vzpostavljanje stika in osebnega odnosa z Bogom.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Molitev

Monoteizem

Monoteizem je vera v enega boga.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Monoteizem

Morala

Morala, moralnost (lat. mos, mores.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Morala

Moralia (Plutarh)

Plutarhova Moralia ali »Moralne zadeve« so eklektična zbirka 78 esejev, razprav, literarnih del in govorov.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Moralia (Plutarh)

Nacionalizem

Nacionalizem je ideologija in gibanje, ki se zavzema za interese naroda z namenom pridobitja in ohranjanja suverenosti (samouprave) nad svojo domovino.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Nacionalizem

Nacionalsocializem

Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Nacionalsocializem

Nadčlovek (drama)

Nadčlovek je drama slovenskega dramatika Antona Novačana, napisana leta 1939 in objavljena v Ljubljanskem zvonu.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Nadčlovek (drama)

Nadrealizem

Nadrealízem ali surrealízem je filozofska in umetniška smer, ki je nastala v 20. letih 20. stoletja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Nadrealizem

Naključje

Naključje (slučaj) je to, »kar povezuje, povzroča sovpad nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev«.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Naključje

Narava

Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Narava

Naravni izbor

Naravni izbor v populaciji za temno obarvanost Naravno odbiranje, naravno izbiranje ali naravni izbor, s tujko naravna selekcija, je proces, s katerim postajajo iz generacije v generacijo pogostejše tiste dedne lastnosti organizmov, ki jim dajejo večjo možnost za preživetje in razmnoževanje.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Naravni izbor

Naravno pravo

Naravno pravo so razvijali že antični filozofi Sokrat, Platon, Aristotel.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Naravno pravo

Naravoslovje

Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Naravoslovje

Nauk

Nauk je ključna misel zgodb (po navadi bajk in ljudskih zgodb), ki potrjuje določeno moralno idejo.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Nauk

Navada

Navada (ali manira kot šaljiv in uraden izraz) je rutina vedenja, ki se redno ponavlja, in ponavadi nastane podzavestno.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Navada

Navidezna resničnost

Oprema za virtualno resničnost Navidezna resničnost (navidezna realnost) je oblika računalniške simulacije, pri kateri ima udeleženec občutek da se nahaja v umetnem okolju.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Navidezna resničnost

Nürnberški kodeks

Nürnberški kodeks je sklop raziskovalnih etičnih načel o poskusih na ljudeh, ki ga je leta 1947 v okviru nürnberških procesov ob koncu druge svetovne vojne zapisalo sodišče v sojenju zdravnikom (ZDA proti Brandtu).

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Nürnberški kodeks

Nebesa

Poslednja sodba - nebesa, freska v Sikstinski kapeli, Michelangelo, 1508-1512 Nebésa pomenijo za vernike številnih verstev stanje večne blaženosti in užitka.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Nebesa

Negacija

Negácija (tudi zaníkanje) je v matematični logiki enočlena logična operacija med izjavami.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Negacija

Neobstoj

Neobstoj - Znanost na tem področju nima kaj povedati.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Neobstoj

Neposredna demokracija

Neposredna demokracija (tudi čista demokracija) obsega obliko demokracije, pri kateri je oblast v rokah zbora vseh polnoletnih državljanov, ki se odločijo za sodelovanje pri odločitvah.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Neposredna demokracija

Nepravičnost

Doževi palači v Benetkah Nepravičnost (tudi krivica) je lastnost, ki se nanaša na nepravičnost ali za subjekt nezaslužene rezultate.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Nepravičnost

Neresnica

Neresnica (izvirno Нересница) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Občino Kučevo; slednja pa je del Braničevskega upravnega okraja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Neresnica

Neskončnost

right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Neskončnost

Nikomahova etika

Prva stran grško-latinske izdaje ''Nikomahove etike'' iz leta 1566 Nikomahova etika (Ēthikà Nikŏmáhĕia) je najbolj znano in najvplivnejše Aristotelovo delo o etiki.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Nikomahova etika

Nirvana

Nirvána (palijsko Nibbāna; prakrtsko णिव्वाण) je sanskrtska beseda, ki pomeni »prenehati pihati« (kot v primeru sveče, ki neha plapolati) in/ali ugasnenje (tj. strasti).

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Nirvana

Norma

Norma je navodilo, ki usmerja vedenje v situacijah oz.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Norma

Novi vek

Novi vek je zgodovinsko časovno obdobje, ki se je začelo leta 1492 z odkritjem Amerike ter končalo s koncem prve svetovne vojne leta 1918.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Novi vek

Novorek

Novorêk je skovanka (novo-rek), po analogiji z angleškim Newspeak, izmišljenim govornim standardom za angleščino, ki ga je v svojem antiutopičnem romanu 1984 opisal George Orwell.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Novorek

O Božjem mestu

O Božjem mestu (De civitate Dei), delo sv. Avguština Hiponskega, s katerim se je ukvarjal okoli 13 let, je obsežno besedilo, ki bi ga lahko razdelili na dva poglavitna dela: prvi se nanaša na odgovore poganom, ki so kristjane krivili za oplenjenje Rima leta 410, drugi pa preučuje naravo družbe in sledi zgodovini dveh velikih skupnosti – zemeljske oz.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in O Božjem mestu

O duši

O duši (gr.) je Aristotelovo delo, ki obravnava dušo kot značilnost vsakega živega bitja, poseben poudarek je na človeški duši.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in O duši

O utehi filozofije

Stran iz iluminiranega rokopisa. O utehi filozofije (latinsko Consolatio Philosophiae) je Boetijevo filozofsko delo, za katerega je domnevano, da izvira iz leta 524.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in O utehi filozofije

Občilo

Občilo ali medij je vsako komunikacijsko sredstvo ali orodje, na primer knjiga, slika, fotografija, letak, plakat ali časopis.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Občilo

Objekt

Objékt (latinsko objectum – predmet) je navadno prostor oziroma neka stavba.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Objekt

Objektivnost

Objektivnost je lastnost pomeni pa neodvisno od duhovnega stanja, vedenja, doživljanja, čutenja...

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Objektivnost

Oblast

Oblast je možnost in pravica do ukazovanja drugim ljudem; je tudi oznaka za osebe ali organe, ki so nosilci te možnosti oziroma pravice.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Oblast

Obred

Azteško obredno žrtvovanje Obred (rudi ritual) je prikaz določenih gest, dejanj, govorniških obrazcev, pogosto spremljanih tudi z glasbo in petjem, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Obred

Ockhamova britev

Ockhamova britev, včasih imenovano tudi Ockhamovo rezilo (ime prvotno pisano tudi Ocham) je raziskovalno načelo, ki ga pripisujejo angleškemu logiku in frančiškanskemu redovniku iz 13. stoletja, Vilijemu iz Ockhama (1287–1347).

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Ockhamova britev

Odpuščanje

Odpuščanje je proces stalne prekinitve delovnega razmerja s strani delavca.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Odpuščanje

Ojdipovski kompleks

Ojdipovski kompleks je pojav, ko otrok moškega spola podzavestno usmerja svoja prva ljubezenska čustva k materi in pri tem sovraži ali bolestno ljubosumi očeta.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Ojdipovski kompleks

Okus

Okús je vrsta in rezultat neposredne kemorecepcije in je eden od petih tradicionalnih čutov.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Okus

Oligarhija

Oligarhija (iz starogrških besed ὀλίγοι (olígoi).

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Oligarhija

Ontologija

Ontologija kot najbolj temeljna filozofska disciplina slušatelje seznanja s preučevanjem in analizo najsplošnejše strukture biti in vsega bivajočega, z vsemi pripadajočimi kategorijami.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Ontologija

Operacionalizem

Operacionalizem je raziskovalni pristop v sodobni znanosti, ki ga je opredelil ameriški fizik in nobelovec Percy Williams Bridgman.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Operacionalizem

Orgon

Orgon je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Bouches-du-Rhône regije Provansa-Alpe-Azurna obala.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Orgon

Orientalizem

Ivana Kobilca - ''portret orientalca'' V umetnostni zgodovini, literaturi in kulturologiji je orientalizem posnemanje ali prikaz vidikov v vzhodnem svetu.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Orientalizem

Osebnost

Osébnost je trajna, edinstvena celota vseh duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti posameznika.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Osebnost

Osnovni delec

Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Osnovni delec

Otrok

Štiri indijske deklice nosijo vodo Otrok je človeški potomec katerekoli starosti ali deček oz.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Otrok

Pacifizem

Pacifízem (latinsko pax, pacis »mir« + făcĕre »storiti«) ali mirôvništvo je ideološko in politično gibanje, ki izhaja iz etične obsodbe uporabe vsake sile in zahteva brezpogojno vzdrževanje mira.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Pacifizem

Panoptikum

Panoptikum je lahko.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Panoptikum

Panteizem

Meglica Helix, običajno poimenovana kot "Božje oko" Panteizem je prepričanje, da so resničnost, vesolje in kozmos identični z vrhovnim nadnaravnim bitjem (božanstvom) ali entiteto, ki ji je vesolje za lastno božanstvo stvarnika, ki se še vedno širi in obstaja že od začetka časa; ali da vse stvari sestavljajo vseobsegajoče in bistveno božanstvo, vesolje pa je manifestacija božanstva.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Panteizem

Paradigma

Paradígma najpogosteje pomeni vzorec delovanja v znanstvenem, epistemološkem ali drugem raziskovanju.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Paradigma

Paradoks

Paradóks je navidez nasprotujoča si trditev ali presenetljiva situacija, ki nasprotuje intuiciji.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Paradoks

Patrologija

Patrologíja ali patrístika je teološka disciplina, veda o cerkvenih očetih, krščanskih avtorjih iz prvih stoletij, in o njihovih pogledih.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Patrologija

Pedofilija

Pedofilija (lat. paedophilia) je psihiatrična motnja, pri kateri odrasel ali starejši mladostnik goji spolno nagnjenje do otrok, s katerimi izvaja tudi spolne aktivnosti.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Pedofilija

Pekel

Slika prikazovanja pekla Glede na stališča številnih religij je pekel negostoljuben, nezemeljski kraj kaznovanja za dejanja, storjena na tem svetu, ki jih posamezna vera prepoveduje.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Pekel

Perfekcionizem

Perfekcionizem je v psihologiji osebnostna lastnost, za katero je značilna težnja k popolnosti.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Perfekcionizem

Peripatetiki

Peripatétiki (peripatetikós) se v zgodovini imenujejo pripadniki Aristotelove šole.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Peripatetiki

Personalizem

Personalizem je širok pojem, ki se navezuje na filozofske, etične, politične in tudi teološke smeri različnih avtorjev dvajsetega stoletja, kot so Emmanuel Mounier, Jacques Maritain, Max Scheler, Edith Stein, Karel Wojtyla.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Personalizem

Pesimizem

Pesimizem je lahko.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Pesimizem

Pesništvo

kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Pesništvo

Philosophia perennis

Philosophia perennis je latinski izraz za "večno filozofijo" ali "pravo filozofijo", torej filozofijo, katere dognanja in načela so trajna in vsesplošno veljavna in ki pomeni skupni temelj vsem mišljenjem in verovanjem sveta.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Philosophia perennis

Philosophiae naturalis principia mathematica

Newtonov lastni izvod ''Načel'' z ročno vpisanimi popravki za drugo izdajo Philosophiae naturalis principia mathematica (latinsko Matematična načela naravoslovja) je delo v treh zvezkih, ki ga je Isaac Newton končal in poslal rokopis Kraljevi družbi leta 1686 ter objavil leto kasneje 5.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Philosophiae naturalis principia mathematica

Pietizem

Pietizem je protestantsko gibanje v 17.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Pietizem

Pironizem

Pironizem je šola filozofskega skepticizma, ki jo je ustanovil Piron iz Elide v četrtem stoletju pred našim štetjem.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Pironizem

Pisma (Platon)

Pisma so v sklopu Corpusa Platonicuma zadnji del devete tetralogije in s tem tudi zaključek celotnega Corpusa.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Pisma (Platon)

Pitagorejstvo

Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Pitagorejstvo

Pitija

Johna Collierja iz leta 1891. Na sliki je vidna lovorjeva vejica in posoda z vodo. Pitija v grški mitologiji velja za svečenico, ki je prerokovala v Apolonovem templju v Delfih.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Pitija

Plagiatorstvo

Plagiatorstvo (plagiarizem) je pojem s področja intelektualne proizvodnje, najpogosteje umetnosti in znanosti.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Plagiatorstvo

Platonizem

Platonizem je iluzija razlike, iluzorno razlikovanje sofistike in filozofije, ideologije in znanosti.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Platonizem

Platonov nauk o votlini

Prikaz nauka o votlini Platonov nauk o votlini.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Platonov nauk o votlini

Plemenita osemčlena pot

Kolo dharme pogosto predstavlja plemenito osemčleno pot. Plemenita osemčlena pot (sanskrt:, sinhalščina) je eno izmed temeljnih učenj Bude, ki ga je opisal kot pot, ki vodi k prenehanju trpljenja, ter kot dosežek samoprebujenja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Plemenita osemčlena pot

Ples

Plesalca - par ali duet Ples je vrsta izražanja, umetnosti in zabave.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Ples

Pluralizem

Pluralizem je v najširšem smislu priznavanje in odobravanje različnosti oz.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Pluralizem

Podatek

Podátek je trditev sprejeta kot nominalna vrednost.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Podatek

Podnebne spremembe

Odstopanje temperature površja med letoma 1995 in 2004 od dolgoletnega povprečja med 1940 in 1980.http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Podnebne spremembe

Poetika (Aristotel)

Naslovnica komentirane slovenske izdaje iz 1982. Poetika ali O pesniški umetnosti (gr. Περὶ ποιητικῆς, lat. De Poetica) je spis grškega filozofa Aristotela iz 335 pr.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Poetika (Aristotel)

Poganstvo

Poganstvo je skupen naziv za več ne-judovsko-krščanskih mnogoboštvenih religij.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Poganstvo

Pogum

"Fortitudo", Sandro Botticelli Pogum, neustrašnost ali junaštvo je ena od štirih osnovnih vrlin.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Pogum

Pojav

Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Pojav

Polis

Polis (starogrško πόλις) je naziv za mestno državo v času stare Grčije.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Polis

Politična ekonomija

Politična ekonomija je veda o tem, kako so povezani ekonomski (npr. trgi in narodne ekonomije) in politični sistemi (npr. pravo, institucije, vlada).

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Politična ekonomija

Politična filozofija

Politična filozofija je filozofska disciplina, ki preučuje temeljna vprašanja oblasti in medosebne ter medinstitucionalne odnose znotraj neke trajnejše organizirane skupnosti.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Politična filozofija

Politične znanosti

Politične znanosti (vede) oziroma s skupno besedo politologija je skupek družbenih ved, ki se ukvarjajo s preučevanjem politike, političnega življenja in odnosov ter vlogo človeka v politiki.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Politične znanosti

Politika

Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Politika

Pomen

Pomen se lahko nanaša na.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Pomen

Populizem

Mednarodno gibanje Okupiraj je bilo s svojo retoriko "99%" (ljudi) proti "1%" (eliti) primer populističnega družbenega gibanja. Kot je opredeljeno v Nolanski karti, se populizem (in totalitarizem) nahaja na spodnji levi strani. Risanka iz leta 1896, v kateri je William Jennings Bryan, zagovornik populizma, požrl simbol Demokratične stranke Amerike.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Populizem

Pornografija

Studio za avdicije za pornoigralce v New York-u Pornografija (grško porne: vlačuga, prostitutka, grafi: pisava) je prikazovanje spolnosti z namenom spolnega vzburjenja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Pornografija

Poskus

Poskus (tudi poizkus in preskus) ali eksperiment je korak v znanstveni metodi, ki dá najprimernejšega med modeli ali domnevami.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Poskus

Poslovna etika

Kot oznako za filozofsko disciplino je pojem »Etika« uvedel Aristotel, ki je hotel iz znanstvenega vidika proučiti navade, običaje in tradicije.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Poslovna etika

Potrošništvo

Potrošništvo je socialna in ekonomska ureditev, ki spodbuja pridobivanje dobrin in storitev v vse večjih količinah.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Potrošništvo

Pozitivizem

Pozitivizem je filozofska smer (utemeljitelj Auguste Comte), ki kot zanesljivo podlago spoznanja priznava le neposredno dano (pozitivno), predvsem dano v čutni zaznavi in zato zavrača metafiziko.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Pozitivizem

Praksa

Praksa (gr. πράξις, praxis.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Praksa

Pravičnost

Pravíčnost je neko načelo katero naj bi predstavljalo neko pravico v kateri vsak dobi tisto kar mu pripada, vpliv imajo številna področja z različnimi stališči in perspektivami, vključno s koncepti moralne korektnosti, ki temelji na etiki, racionalnosti, zakonu, veri in pravičnosti.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Pravičnost

Pravica do življenja

Pravica do življenja je drama Zofke Kveder iz leta 1901.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Pravica do življenja

Pravo

Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Pravo

Praxis filozofija

Šola Praxis je bila marksistično humanistično filozofsko gibanje v Jugoslaviji, na člane katerega je vplival zahodni marksizem.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Praxis filozofija

Predestinacija

Predestinacija je teološki nauk nekaterih protestantskih skupnosti, npr.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Predestinacija

Predsodek

Predsodki so nepreverjena in neutemeljena stališča do socialnih skupin ali do različnih drugih stvari, dejavnosti ali idej.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Predsodek

Prijateljstvo

Prijateljstvo je odnos med osebami, ki niso partnerji, a se med seboj zelo dobro razumejo.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Prijateljstvo

Projekt Človeški genom

Projekt Človeški genom je bil uradno ustanovljen oktobra 1990 v ZDA.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Projekt Človeški genom

Proletariat

Kritična interpretacija kapitalističnih družbenih razredov Proletariát (latinsko proletarius, siromašen državljan s številnimi otroci) je po marksistični teoriji eden od dveh družbenih razredov v kapitalističnem sistemu.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Proletariat

Prometej

Prometej človeštvu prinaša ogenj (Heinrich Friedrich Füger, okrog 1817) Prometej (grško Προμηθευς, Prometheus - 'ki vnaprej misli') je v grški mitologiji eden od Titanov (sin Japeta in Klimene) ene od Okeanid ter Atlantov in Epimetejev brat.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Prometej

Propozicijska logika

Propozicijska logika je logika, ki opisuje in normira sklepalna razmerja med stavki (propozicijami).

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Propozicijska logika

Prostor

Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Prostor

Prostor-čas

Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Prostor-čas

Prostozidarstvo

Šestilo in pravokotno ravnilo: prostozidarski »logotip«. Prostozidárstvo (tudi masónstvo ali framasónstvo) je mednarodno »bratsko« društvo.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Prostozidarstvo

Protislovje

Aristotelove logike. Protislóvje (s tujko kontradíkcija in tudi antinomíja, starinsko protiréčje) je v klasični logiki pojav ali stanje sestavljeno iz logične nezdružljivosti med dvema ali več trditvami (propozicijami).

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Protislovje

Psevdoznanost

Psevdoznanost so izjave, prepričanja ali prakse, za katere se trdi, da temeljijo na znanosti ali dejstvih, vendar pa so nezdružljive z znanstveno metodo in nimajo ustrezne znanstvene podpore.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Psevdoznanost

Psihoanaliza

Psíhoanalíza je izredno vplivna klinična metoda in psihološka teorija, ki se ukvarja s proučevanjem nezavednega in zdravljenjem psihičnih motenj na osnovi te teorije.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Psihoanaliza

Psihologija

Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Psihologija

Psihoterapija

Psihoterapija je naučeno, celostno, zavestno in načrtovano obravnavanje psihosocialno in psihosomatsko pogojenih duševnih motenj in bolezenskih stanj z znanstveno utemeljenimi psihoterapevtskimi metodami v interakciji ene ali več obravnavanih oseb, z enim ali več psihoterapevti.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Psihoterapija

Rasizem

Risba lobanj, s kakršnimi so zagovorniki rasizma »znanstveno« dokazovali, da so črnci ravno tako različni od belcev kot šimpanzi Rasizem je oblika diskriminacije, ki jo pogosto razlagajo kot skrajni vidik negativnega nacionalizma.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Rasizem

Razprava o metodi

‎Naslovnica prve izdaje Razprava o metodi (francosko Le Discours de la méthode) s polnim naslovom Razprava o metodi pravilnega vodenja razuma v iskanju resnice v naravoslovju (Le Discours de la méthode pour bien conduire sa raison et chercher la verité dans les sciences) je delo francoskega filozofa Renéja Descartesa, imenovanega Kartezij.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Razprava o metodi

Razredni boj

Razrédni bòj označuje sovražen odnos in boj med izkoriščevalskim ter izkoriščanim razredom.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Razredni boj

Razsežnost (vektorski prostor)

Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Razsežnost (vektorski prostor)

Razsvetljenstvo

Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Razsvetljenstvo

Razum

Razúm je v filozofskem pomenu sposobnost človeškega uma, da ustvarja in operira z abstraktnimi pojmi.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Razum

Realnost

Realnost ali stvarnost je vsota ali skupek vsega, kar je v okviru sistema resnično ali obstaja, v nasprotju z vsem, kar je le namišljeno.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Realnost

Refleksija (računalništvo)

V računalništvu je refleksija zmožnost računalniškega programa, da v teku programa preverja in pridobi podatke o svoji lastni strukturi ter po možnosti spremeni svojo lastno strukturo in vedenje.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Refleksija (računalništvo)

Reformizem

Reformizem v marksistični politični filozofiji označuje politična stališča, ki so v svojih dolgoročnih ciljih opustila boj proti kapitalizmu, ki so torej svoje cilje prizadevajo doseči v okviru kapitalizma.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Reformizem

Reinkarnacija

Reinkarnacija (latinsko, re: ponovno, carnis: meso) je ponovno utelešenje duše umrlega v drugem bitju, v katerega verjamejo pri določenih religijah.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Reinkarnacija

Religija

Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Religija

Ren (konfucijanstvo)

Ren (仁, pinyin: rén), je ena izmed petih glavnih vrlin v konfucijanskem kanonu.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Ren (konfucijanstvo)

Renesančna filozofija

Za renesanso je značilno obujanje grško-rimske klasike, njene umetnosti in "filozofskih izročil".

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Renesančna filozofija

Renesansa

Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Renesansa

Res

Res je priimek več znanih Slovencev.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Res

Resnica

Resnica je filozofski pojem, ki po eni od definicij pomeni ujemanje izjave z dejstvi oziroma z realnostjo.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Resnica

Retorika

Retórika ali govórništvo je veda, ki se ukvarja s pravilnim govorjenjem, izbranim besedjem, pravilno artikulacijo, suverenim in uglajenim nastopom, prezentnim obnašanjem, obvladovanjem mimike in gestikulacije ter sposobnostjo z zapisovanjem govorjenega teksta ter njegove izvedbe pred posameznikom, skupino ljudi, mikrofonom ali kamero.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Retorika

Revščina

Revščina je pomanjkanje materialnih dobrin, ki se odraža v nezmožnosti človeka, da vzdržuje standard življenja, primerljiv s tistim svojih rojakov.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Revščina

Revolucija

Revolucija je relativno hitra in absolutno dramatična sprememba (popolni preobrat).

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Revolucija

Riši

Riši (rishi) je sanskrtski izraz, ki pomeni videc, modrec.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Riši

Rod (biologija)

Ród (latinsko Genus) je ena od osnovnih taksonomskih kategorij v sistemu znanstvene klasifikacije živih bitij.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Rod (biologija)

Romantika

C.D. Friedrich, ''Popotnik nad morjem oblakov'', 1817–1818 Romántika je umetnostno obdobje v Evropi, ki se je razvilo iz predromantike konec 18.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Romantika

Sadizem

Sadizem je praksa, pri kateri posameznik uživa ob zadajanju bolečine drugim.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Sadizem

Salamanška šola

Francisco de Vitoria Izraz salamanška šola zaznamuje renesančni preporod v 16.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Salamanška šola

Samomor

Samomòr (tudi suicíd, latinsko sui caedere - ubiti samega sebe) je dejanje, s katerim človek sam namerno povzroči svojo smrt, oziroma si vzame življenje.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Samomor

Samsara

Tibetanski prikaz samsare Samsára je sanskrtski izraz, ki označuje ciklus rojstev in smrti, tok pojavne prihodnosti, ki ga v hindujski in budistični umetnosti simbolizira kolo z osmimi ali šestimi naperami okoli pesta, pri čemer vsaka napera predstavlja en vidik življenja ali zakona.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Samsara

Sanje

Antonio de Pereda - ''Vitezove sanje'' (1640) Sanje so namišljeno doživetje zvokov, slik ali drugih občutkov med spanjem.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Sanje

Sapir-Whorfova hipoteza

Sapir-Whorfova hipoteza je hipoteza, da jezik določa človekovo percepcijo sveta in način mišljenja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Sapir-Whorfova hipoteza

Satanizem

Satanizem (čaščenje Satana) je verovanje, ki priznava Satana predvsem kot življenjsko načelo.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Satanizem

Satori

Satori je kratko lahko nekaj sekundno doživetje popolnega miru v telesu, kar pomeni, da v nas v tem času ni nobene misli, kar posledično pomeni, da ni čustev, kar dalje posledično pomeni, da ni prostora za kakršnokoli ne-ravnovesje, ne-harmonijo ali ne-zdravje...

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Satori

Sedem svobodnih umetnosti

Sedem svobodnih umetnosti ali lat.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Sedem svobodnih umetnosti

Sedem zablod Sveta

Sedem zablod Sveta je Mahatma Gandhi (Velika duša) leta 1947 zapisal na droben listič papirja, katerega je izročil svojemu vnuku ob slovesu.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Sedem zablod Sveta

Sedmo pismo (Platon)

Sedmo pismo iz sklopa trinajstih ohranjenih Platonovih pisem velja za zgodovinsko najbolj konsistentno in filozofsko pomembno.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Sedmo pismo (Platon)

Seksizem

Seksizem je izraz za spolno diskriminacijo ali sovraštvo.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Seksizem

Seksologija

Seksologíja je veda o spolnosti pri človeku.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Seksologija

Seksualna revolucija

Seksualna revolucija, znana tudi kot čas seksualne osvoboditve, je bila družbeno gibanje, ki je izpodbijalo tradicionalne vzorce vedenja, povezane s spolnostjo in z medosebnimi odnosi v celotnem Zahodnem svetu od leta 1960 do leta 1980.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Seksualna revolucija

Semantika

Semantika oziroma pomenoslovje je veda, ki se za razliko od semiotike ukvarja z nematerialno, tj.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Semantika

Semiotika

Semiotika ali znamenjeslovje je jezikoslovna veda, ki se ukvarja z jezikovnimi znaki (simboli) in sistemi znakov.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Semiotika

Seznam

Seznàm (tudi seznám) ali spísek, lista, je zaporedje ali skupek pojmov, ki imajo neko skupno lastnost.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Seznam

Seznam filozofinj

Ta seznam vsebuje najpomembnejše filozofinje.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Seznam filozofinj

Seznam filozofov

Ta seznam vsebuje najpomembnejše filozofe.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Seznam filozofov

Siddharta (roman)

‎ Siddharta je roman nemškega pisatelja Hermanna Hesseja, ki je prvič izšel leta 1922.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Siddharta (roman)

Sikhizem

Sikhovski romar pred Zlatim templjem v Amritsaru Sikhizem je ena izmed najmlajših in najbolj razširjenih monoteističnih svetovnih religij.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Sikhizem

Silogizem

Način sklepanja, ki ga je prvi uporabil starogrški filozof Aristotel, danes imenujemo teorija silogizmov.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Silogizem

Simpozij

Ženska igra na avlos in zabava moške na simpoziju; rdeča figura na atiškem kraterju, ''okoli'' 420 pr. n. št. Simpozij (symposion, iz sympinein – piti skupaj) je bil v antični Grčiji pivska zabava.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Simpozij

Sinkretizem

Sinkretizem (grško synkretizmos pomeni združitev) je spajanje različnih, tudi nasprotnih verovanj ter prepričanj.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Sinkretizem

Sinteza

Sinteza, priprava (kemijsko definiranje) snovi iz preprostejših (vhodnih) snovi.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Sinteza

Sionizem

Sionizem označuje politično gibanje Judov za krepitev nacionalne zavesti in za samostojno državo Izrael.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Sionizem

Sizif

Sizif na sliki Tiziana iz 16. stoletja Sizif je bil grški mitološki kralj in ustanovitelj mesta Korint.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Sizif

Skepticizem

Skepticizem je večpomenski pojem, povezan z dvomi o resničnost trditev.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Skepticizem

Skladnja

Skládnja je znanstvena disciplina znotraj jezikoslovja, ki razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika (npr. besed) v večje (npr. besedne zveze, stavke, poved, besedilo).

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Skladnja

Sklep

Tečajast sklep komolca Sklep je zveza med kostmi pri organizmih, ki imajo skelet.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Sklep

Skrivna družba

Tajna družba je organizacija ali združenje s konspirativnim ozadjem.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Skrivna družba

Smrt

Človeška lobanja se pogosto uporablja kot simbol smrti Smrt je nepovratno prenehanje bioloških procesov, ki vzdržujejo organizem pri življenju, torej konec življenja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Smrt

Smrtna kazen

Zemljevid izvajanja smrtne kazni Legenda: '''modra''': odpravljena za vse zločine '''zelena''': odpravljena za navadne zločine '''oranžna''': odpravljena v praksi '''rdeča''': zakonita oblika kazni Cesare Beccaria, ''Dei delitti e delle pene'' Smrtna kazen je zakonsko urejen inštrument uboja zapornika kot kazen za zločin, ki v neki družbi velja za težkega.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Smrtna kazen

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Snov

Socializacija

Socializacija je zapleten proces, v katerih se ljudje prilagajamo družbi, živimo, se vključujemo v družbo in prejemamo njeno kulturo.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Socializacija

Socializem

Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Socializem

Socialna država

Socialna država je država, ki si za cilj postavlja socialno varnost in socialno pravičnost za vse svoje prebivalce.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Socialna država

Socialna psihologija

Socialna psihologija je psihološka znanstvena disciplina, ki se raziskovalno ukvarja z vplivom medosebnih odnosov na posameznike znotraj manjših in večjih skupin.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Socialna psihologija

Sociobiologija

Sociobiologija je interdisciplinarna veda, ki se ukvarja s proučevanjem bioloških, zlasti evolucijskih osnov socialnega vedenja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Sociobiologija

Sociologija

Sociologija (iz latinske besede: socius) je znanost ali veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem (z empiričnim in teoretičnim raziskovanjem) družbe, družabnega življenja in življenjem posameznika v družbi.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Sociologija

Sofistika

Sofistika (gr. sophistes, modrec; tisti, ki se ukvarja z modrostjo) pomeni danes namerno rabo prikritih zmot in paradoksov' v argumentaciji.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Sofistika

Sopomenka

Sòpoménka (soznáčnica, sinoním ali soznáčica) je beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Sopomenka

Sovražni govor

SIM kartica na Poljskem s sloganom kampanje proti sovražnemu govoru "Besede imajo moč, uporabljajte jih pametno" Sovrážni góvor je izražanje, ki spodbuja sovraštvo do posameznika ali skupine ljudi.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Sovražni govor

Splav

Splav ali abortus je prekinitev zgodnje nosečnosti, ki se konča s smrtjo ploda in ne s porodom.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Splav

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Splošna teorija relativnosti

Spolna zloraba

Spolna zloraba je dejanje ali ravnanje, s katerim oseba prisili drugo osebo k spolnim stikom ali spolnemu občevanju.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Spolna zloraba

Spomin

Spomín je sposobnost organizma, da lahko ohrani in kasneje obnovi podatke.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Spomin

Sreča

Srečni nevesta in družica Po filozofski definiciji je sreča stanje popolne zadovoljitve in odsotnost vsakršne želje.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Sreča

Stalinizem

Josif Stalin, po katerem je ideologija poimenovana Stalinizem je bil način upravljanja in politike, ki ga je v Sovjetski zvezi med leti 1927 in 1953 izvajal Josif Stalin, po katerem se je režim tudi imenoval.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Stalinizem

Stari Egipt

Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Stari Egipt

Starogrško razumevanje duše

Starogrško razumevanje duše se je spreminjalo skozi čas pod vplivom različnih filozofskih in verskih gibanj oziroma skupin.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Starogrško razumevanje duše

Stoa

Restavrirana Atalova stoa v Atenah Stoa je izraz v starogrški arhitekturi za podolgovato stebrno dvorano ob trgu, po kateri so potekale pešpoti in so se običajno ljudje srečevali ter razpravljali o javnih zadevah.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Stoa

Stoicizem

Stoicízem je smer helenistične filozofije, ki jo je ustanovil Zenon Kitijski v Atenah v zgodnjem 3. stoletju pr. n. št. Izkazala se je za priljubljeno in stanovitno filozofijo ter pridobivala privržence po vsej Grčiji in Rimskem imperiju, dokler niso po ukazu cesarja Justinijana I. leta 529 zaprli vseh filozofskih šol, ki se niso skladale s krščansko vero.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Stoicizem

Strpnost

Toleranca (strpnost) je v filozofiji in družboslovju sposobnost mirnega sožitja z osebami ali skupnostmi, ki živijo po verskih, etičnih in političnih pravilih, ki so različna ali celo nasprotna od naših.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Strpnost

Struktura znanstvenih revolucij

Struktura znanstvenih revolucij je znanstvena monografija avtorja Thomasa Kuhna, izdana leta 1962 v sklopu Mednarodne enciklopedije enotne znanosti.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Struktura znanstvenih revolucij

Strukturalizem

Strukturalizem je ena od najpomembnejših filozofskih smeri 20.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Strukturalizem

Stvar

Stvár je nosilni predmet stvarnega prava.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Stvar

Suženjstvo

Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Suženjstvo

Sublimacija

Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Sublimacija

Sufizem

Asketske skupnosti v islamu so od 8.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Sufizem

Suprematizem

Malevič, 1913) Suprematizem je umetniška smer zasnovana na osnovnih geometričnih likih (še posebej na krogu in kvadratu), ki se je pojavila v Rusiji v letih 1915–1916.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Suprematizem

Suverenost

Suverenost je izvirna oblast vladanja in ukazovanja (oblast, ki nad sabo nima nobene višje oblasti).

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Suverenost

Svet

Svet (mundus, -i, m: vesoljni svet, svetovje; zemlja, svet; nebo; ljudje), večpomenski izraz, ki ga uporabljamo za vse tiste prostore oziroma predele vesolja, ki so pri trenutnem stanju znanosti in tehnologije dostopni človeku.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Svet

Sveta Trojica

desno Sveta Trojica (grško ali, latinsko Sancta Trinitas) je eno od poimenovanj Boga v krščanstvu.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Sveta Trojica

Svetovni nazor

Svetóvni názor je najširše pojmovani pogled na svet, miselni okvir skozi katerega posameznik tolmači zunanji svet in z njim sodeluje.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Svetovni nazor

Svoboda (razločitev)

Svoboda je lahko ime več glasil in organizacij.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Svoboda (razločitev)

Svoboda govora

website.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Svoboda govora

Svobodna volja

Svobodna volja je posameznikova domnevna sposobnost, da lahko svobodno izbira in pri tem ni omejen, oviran oz.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Svobodna volja

Svobodomiselnost

Svobodomíselnost je zavedno ali nezavedno filozofsko stališče, da osebno mnenje ne sme biti podvrženo avtoritetam, tradicionalnim stališčem ali dogmam.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Svobodomiselnost

Talmud

Zbirka talmudskih knjig Talmud (hebrejsko: תַּלְמוּד talmūd, iz korena LMD učiti, študirati, v prevodu navodilo, učenje) je osrednje besedilo rabinskega judovstva in primarni vir judovskega verskega prava in teologije.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Talmud

Tantra

Śri jantra Tantra (sanskrt: तन्त्र »tkanje« označuje nepretrganost) ali tantrizem je katera koli izmed ezoteričnih tradicij, ki imajo korenine v pokrajinah Indije.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Tantra

Teizem

Teizem je v splošnem opredeljen kot vera v obstoj in vsaj enega božanstva in njegovo vplivanje na svet.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Teizem

Teofanija

Teofanija je razodetje božanstva na zemlji.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Teofanija

Teologija

Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Teologija

Teorija

Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Teorija

Teorija kaosa

dvojnega nihala palice prikazuje kaotično obnašanje. Če nihalo začne nihati z malo drugačnimi začetnimi pogoji, se bo izrisala popolnoma drugačna pot. Dvojno nihalo palice je eden izmed najpreprostejših dinamičnih sistemov s kaotično rešitvijo. Teoríja káosa je področje študija v matematiki, ki se uporablja v več disciplinah, kot so meteorologija, sociologija, inženirstvo, ekonomija, biologija in filozofija.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Teorija kaosa

Teorija zarote

Teoríja zaróte (tudi konspiracionízem) je vrsta teorije, ki se močno ali popolnoma razlikuje od uradno priznane teorije.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Teorija zarote

Teozofija

Teozofija (božanska modrost), se je razvila v 19.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Teozofija

Terminologija

Terminologija ali izrazoslovje lahko označuje strokovno ali specializirano izrazje določenega področja ali besedila, lahko pa se nanaša na terminološko vedo kot vejo jezikoslovja, ki se ukvarja s strokovnimi izrazi.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Terminologija

Terorizem

Teroristični napadi 11. septembra 2001 (na sliki stolpnici WTC) Terorizem je vsako organizirano nasilno dejanje, ki je usmerjeno proti civilistom/civilnim ustanovam v politične ali/in gospodarske namene.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Terorizem

Totalitarizem

Totalitarizem kot pojem se je pojavil v petdesetih letih 20. stoletja v ZDA.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Totalitarizem

Tradicija

Tradicija je (iz lat. trodare.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Tradicija

Tradicionalizem

Tradicionalizem imenujemo filozofsko smer, ki so jo začeli intelektualci v 20.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Tradicionalizem

Tragedija

Tragédija ali žaloígra (grško tragōdía.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Tragedija

Transcendenca

Transcendenca je lahko.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Transcendenca

Tranzitivnost

Tranzitivnost je matematična lastnost relacije, pri kateri iz odnosa prvega elementa z drugim in drugega s tretjim sledi isti odnos prvega elementa s tretjim.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Tranzitivnost

Trije zakoni robotike

Tri zakone robotike je zastavil pisatelj Isaac Asimov v delu Jaz, robot (1942).

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Trije zakoni robotike

Trockizem

Lev Trocki, po katerem je poimenovana ideologija. Trockizem je politična ideologija in veja marksizma, ki so jo razvili ukrajinsko-ruski revolucionar Lev Trocki ter nekateri drugi člani leve opozicije in Četrte internacionale.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Trockizem

Tujec (roman)

Tujec (francosko L’Étranger) je roman Alberta Camusa iz leta 1942.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Tujec (roman)

Turingov stroj

Turingov stroj je algoritemski sistem, miselni stroj (abstrakten model), ki stvarno ne obstaja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Turingov stroj

Turingov test

Standardna interpretacija Turingovega testa, kjer ima igralec C (izpraševalec) nalogo določiti, kateri izmed igralcev A in B je računalnik in kateri človek. Izpraševalec je omejen na uporabo odgovorov na pisana vprašanja. Turingov test je preizkus zmožnosti stroja izkazovati inteligentno obnašanje, ki je ekvivalentno oziroma nerazločljivo od človeškega.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Turingov test

Um

Um je aspekt razuma in zavesti, ki se kaže kot kombinacija misli, doživljaja, spomina, čustev, volje in domišljije, skupaj z vsemi podzavestnimi miselnimi procesi.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Um

Umetna inteligenca

Umetna inteligenca včasih tudi umetni um ali strojna inteligenca, se uporablja v računalništvu za inteligenco strojev kot nasprotje »naravni« inteligenci ljudi in drugih živali.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Umetna inteligenca

Umetni jezik

Umétni jêzik je načrtovan izdelek posameznika ali skupine ljudi, za razliko od naravnih jezikov, ki nastajajo s postopnim razvojem kot del kulture naroda ali etnične skupnosti.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Umetni jezik

Umetnost

Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Umetnost

Univerzalni temeljni dohodek

Dohodek, ki ga država oziroma politična skupnost izplačuje individualno, trajno, v poenoteni višini in rednih časovnih presledkih vsem svojim prebivalcem oziroma članom skupnosti, in sicer ne da bi pri tem zahtevala sedanjo ali preteklo ekonomsko aktivnost oziroma katero izmed drugih oblik družbeno koristnih aktivnosti in pripravljenost sprejeti ponujeno delo in ne da bi preverjala premoženjsko stanje ali dohodke posameznika.  Ideja, da se vsakega člana BOD poveže, na celotni prihodek te združbe in to brez preverjanja premoženjskega stanja, je globalni pojav,, v katerem se ime ideje od države do države in v različnih obdobjih razlikuje.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Univerzalni temeljni dohodek

Upanišade

Upanišade predstavljajo zaključek ved in jih zato pogosto poimenujejo tudi veda-anta.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Upanišade

Uporabna etika

Uporabna (apliaktivna) etika je poleg metaetike in normativne etike oddeljeno področje moralne teorije (filozofije morale).

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Uporabna etika

Ustvarjalnost

Ustvarjalnost ali kreativnost je sposobnost za ustvarjanje del, ki so nova (originalna in nepričakovana) ter primerna (uporabna, se prilegajo omejitvam naloge).

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Ustvarjalnost

Utilitarizem

Utilitarízem je filozofski nazor, po katerem je osnova in merilo človekovega delovanja in moralnega vrednotenja korist.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Utilitarizem

Utopija

Hinko Smrekar - ''Indija Koromandija'' Utopija je opis skupnosti, ki poseduje zelo želene ali skoraj popolne kvalitete.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Utopija

Varstvo okolja

Varstvo okolja je dejavnost za zaščito in ohranjanje okolja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Varstvo okolja

Veda

Véda je skupek znanj, postopkov in metod, ki preučujejo in razvijajo znanje o določeni temi, stvari.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Veda

Vede

Vede so zelo obširna zbirka besedil, eno najstarejših, ki predstavljajo enega od temeljev indijske filozofije in religij, ki so nastale na njenem ozemlju.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Vede

Veganstvo

Veganstvo je v širši družbeni sredini pogosto razumljeno kot tip prehrane, ki izključuje meso, mleko, jajca in med, toda to pojmovanje je netočno, kajti opisan način prehrane (torej veganska prehrana)je zgolj posledica veganske perspektive oziroma gledišča, ki ga posameznik zavzame do soljudi, živali in okolja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Veganstvo

Vegetarijanstvo

Vegetarijánstvo je način življenja, pri katerem človek ne je mesa in se izogiba izdelkom živalskega izvora, kot so usnje, krzno, svila itd.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Vegetarijanstvo

Verjetnost

Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Verjetnost

Verska resnica

Verske resnice oziroma verske dogme so sestavina religije, ki je obvezujoča za vse člane verske skupnosti (npr. izpoved vere).

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Verska resnica

Vice

Vice (Les Très Riches Heures du duc de Berry, Folio 113v) Více pomenijo za vernike Rimskokatoliške Cerkve stopnjo priprave duše na vstop v nebesa.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Vice

Virtualnost

Virtualnost se v vsakdanjem življenju nanaša na nekaj, kar naj bi obstajalo, vendar ni realno.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Virtualnost

Vladar (Machiavelli)

Niccolò Machiavelli Pomembnost Niccola Machiavellija sloni predvsem na njegovi politični razpravi Vladar (italijansko Il Principe), napisani okrog leta 1513 in neobjavljeni do leta 1532, pet let po avtorjevi smrti.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Vladar (Machiavelli)

Vojna

Vôjna ali arhaično vojska je izredno zaostren družbeni spopad, v katerem se družbene skupnosti (plemena, ljudstva, razredi, rasne, etnične, verske in druge skupnosti, gibanja, države in združenja držav) kontinuirano in organizirano borijo za uveljavitev svojih ciljev, ob pretežni uporabi množičnega oboroženega boja, ki po obsegu in posledicah bistveno presega druge oblike oboroženega nasilja, na isti ravni družbenega razvoja in vojaške tehnologije.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Vojna

Volja

Volja je drama Etbina Kristana iz leta 1902.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Volja

Vrednota

Vrednote so pozitivna duhovna in materialna stanja oziroma cilji pri človeku oziroma ljudeh, ki so na splošno civilizacijsko cenjena, ker omogočajo civiliziran, stabilen in varen vrednoten razvoj človeka in skupnosti.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Vrednota

Vrlina

Vrlina ali krepost (latinsko: virtus, grš. ἀρετή, aretē), (etim. oboje iz moč, trdnost, silovitost) je moralna odličnost osebnosti.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Vrlina

Vzgoja

Vzgoja oziroma vzgajanje pomeni namerno delovanje odraslega človeka usmerjeno v drugega (po navadi otroka, mladostnika).

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Vzgoja

Vzhodna filozofija

Vzhodna filozofija je izraz, ki ga od 19.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Vzhodna filozofija

Za zaprtimi vrati

Zaprta vrata (izvirno) je eksistencialistična drama francoskega književnika Jeana-Paula Sartra.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Za zaprtimi vrati

Zabava

Zabáva je zelo širok pojem, ki vključuje različne zabavne dejavnosti.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Zabava

Zakon

Zákon je splošni pravni akt z drugo najvišjo veljavo, kar pomeni, da morajo biti vsi ostali pravni akti v skladu z zakonom (vsaj v našem pravnem redu mu je po hierarhiji splošnih pravnih aktov nadrejena ustava, kot najvišji splošni pravni akt).

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Zakon

Zanikanje

Zaníkanje je v psihologiji obrambni mehanizem, pri katerem se oseba sooči z dejstvom, ki je preveč boleče, da bi ga lahko sprejela, in ga namesto tega zanika ter kljub prepričljivim dokazom o nasprotnem trdi, da je neresnično.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Zanikanje

Zanikanje holokavsta

Zanikanje holokavsta je ideja, da se holokavst bodisi ni nikoli zgodil, bodisi so števila mrtvih oziroma opisi holokavsta pretirani.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Zanikanje holokavsta

Zapornikova dilema

Zapornikova dilema je v teoriji iger igra z neničelno vsoto, v kateri nastopata dva igralca, zapornika.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Zapornikova dilema

Zaratustrstvo

Fravašij, eden od glavnih simbolov Zaratustrstva (Perzepolis, Iran) Zaratustrstvo ali zoroastrizem (tudi zoroastrianizem) je religija, ki temelji na nauku preroka Zaratustre (imenovan tudi Zoroaster).

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Zaratustrstvo

Zasebnost

Zasebnost je stanje, ko je posameznik sam in ni moten od ostalih oz.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Zasebnost

Zen budizem

budizma zen. Zen je šola mahajana budizma, v kitajskem jeziku znana kot čán.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Zen budizem

Zgodovina

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Zgodovina

Zgodovina Kitajske

Zgodovina Kitajske raziskuje pretekla dogajanja na območju današnje Ljudske republike Kitajske in v njeni neposredni bližini od prazgodovine do danes.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Zgodovina Kitajske

Zlo

Zlo je pojem, katerega najdemo že v najstarejših književnostih Sumerije in Egipta.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Zlo

Znak

Znák je pojem, ki ima več pomenov.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Znak

Znanje

Znánje je skupek urejenih informacij, ki privedejo do razumevanja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Znanje

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Znanost

Znanstvena metoda

Znánstvena metóda je skupno ime za tehnike preučevanja pojavov, pridobivanja novega znanja ali popravljanja in povezovanja že pridobljenega znanja.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Znanstvena metoda

Zofijin svet

Zofijin svet (v izvirniku) je roman norveškega avtorja Josteina Gaarderja, ki opisuje zgodovino filozofije.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Zofijin svet

Zohar

Zohar (hebrejsko זהר Zohar - sijaj, sij) je najpomembnejše kabalistično delo.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in Zohar

1. Mojzesova knjiga

hebrejščini na jajčno lupino - razstavni eksponat muzeja v Jeruzalemu 1.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in 1. Mojzesova knjiga

1984 (roman)

1984 (izvirno angleško Nineteen Eighty-Four) je roman angleškega pisatelja Georgea Orwella, ki je izšel v juniju 1949.

Poglej Seznam filozofskih vsebin in 1984 (roman)

2001: Vesoljska odiseja (film)

2001: Odiseja v Vesolju (izvirno) je znanstvenofantastični film režiserja in producenta Stanleyja Kubricka iz leta 1968, posnet po istoimenskem romanu Arthurja Charlesa Clarkea 2001: Vesoljska odiseja (2001: A Space Odyssey).

Poglej Seznam filozofskih vsebin in 2001: Vesoljska odiseja (film)

Prav tako znan kot Seznam filozofskih del.

, Avtokracija, Avtonomija, Avtoriteta, Či, Babištvo, Bahajstvo, Barcelonski disput, Barva, Beatifikacija, Behaviorizem, Beneški trgovec, Beseda, Bhakti, Bioetika, Biologija, Biotehnologija, Birokracija, Bivajoče, Božanstvo, Bog, Bolečina, Boljševiki, Bonton, Bušido, Budizem, Buržoazija, Centrizem, Cerkev (organizacija), Civilizacija, Civilna družba, Dadaizem, Dalajlama, Daoizem, Darvinizem, Dóxa, Džainizem, Džihad, Džuče, Dedukcija, Definicija, Deizem, Dekadenca, Delfi, Delo, Demokracija, Demon, Denar, Despotizem, Determinizem, Dialektični materializem, Dialektika, Didaktika, Diktatura, Dioniz, Disjunkcija, Diskriminacija, Diskurz, Distributivnost, Dobro, Dogodek, Dokaz s protislovjem, Domišljija, Država, Država (Platon), Državljanska nepokorščina, Državljanstvo, Društvo za razvoj humanistike, Družba, Družba Jezusova, Dualizem, Duša, Duševna motnja, Dunajski krog, Egalitarizem, Egocentrizem, Ekologija, Ekonomija, Ekonomizem, Ekosistem, Eksistencializem, Ekspresionizem, Ekvivalenca, Elektra, Empatija, Enakozvočnica, Enciklopedija, Energija, Entiteta, Entropija (razločitev), Eon, Epikurejstvo, Epistemologija, Eros, Erotična umetnost, Esej, Eshatologija, Estetika, Ethos, Etika, Etimologija, Evgenika, Evharistija, Evklidska geometrija, Evolucija, Evtanazija, Fašizem, Fahrenheit 451, Fakulteta za humanistične študije v Kopru, Fantazijska pripoved, Fatva, Faust, Federacija, Feminizem, Fenomenologija, Fenotip, Fetišizem, Fikcija, Film, Filogenija, Filologija, Filozofija, Filozofija zgodovine, Filozofska antropologija, Fizika, Fiziokratizem, Fonem, Fonetika, Francoska revolucija, Frankfurtska šola, Fundamentalizem, Futurizem, Gandizem, Gautama Buda, Gödel, Escher, Bach, Generacija '98, Genetika, Genocid, Gestalt psihologija, Gestalt terapija, Gibanje, Glasba, Globalizacija, Gnoseologija, Gnosticizem, Gnus, Gorgija (Platon), Grčija, Greh, Gulag, Haiku, Hamlet, Harmonija, Hedonizem, Helenistična Grčija, Helenistično obdobje, Herezija, Hermenevtika, Hermetizem, Hevristika, Hilomorfizem, Hinduizem, Hipnoza, Hipokratova prisega, Hipoteza, Historični materializem, Historicizem, Holokavst, Homer, Homo economicus, Homoseksualnost, Humanizem, Humor, Ideal, Idealizem, Identiteta, Ideologija, Idiot, Idolatrija, Ignosticizem, Igra, Iluminati, Iluzija, Ime, Implikacija, Impresionizem, Incidenca, Individualizem, Industrijska rezervna armada, Informacija, Informacijska tehnika, Integral, Integriteta, Inteligenčni količnik, Interpolacija, Ironija, Islam, Izrek, Izvoz kapitala, Jahve, Javni interes, Javnost, Jaz, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Jezikoslovje, Job, Joga, Ka (mitologija), Kabala, Kalvinizem, Kamen modrosti, Kanibalizem, Kapital, Kapital (knjiga), Kapitalizem, Karizma, Karma, Karolinška renesansa, Kavelj 22 (logika), Kemija, Kibernetika, Klasična ekonomija, Kloniranje, Književnost, Koan, Kognicija, Kolonializem, Komedija, Komuniciranje, Komunistični manifest, Komunizem, Komutativnost, Konflikt, Konfucijanstvo, Kongruenca, Konjunkcija, Konkurenca, Konservatizem, Konstanta, Konstruktivizem (umetnost), Konvencija, Kopernikanski obrat, Korelacija, Korupcija, Kozmologija, Krščanstvo, Kreacionizem, Križarske vojne, Kuga (roman), Kult, Kultura, Kulturna industrija, Kulturna revolucija, Lastno ime, Legalizem (kitajska filozofija), Lepota, Liberalizem, Libertarni socializem, Literarna kritika, Literarna teorija, Ljubezen, Ločitev oblasti, Logika, Logos, Lumpenproletariat, Luteranstvo, Majevtika, Manihejstvo, Manipulacija, Manjvrednostni kompleks, Mantra, Marksizem, Masa, Matematična logika, Matematika, Materializem, Matrica, Mazohizem, Meditacija, Mednarodna zveza za humanizem in etiko, Meduza (mitologija), Memetika, Mereologija, Merkantilizem, Metaetika, Metafizika, Metafora, Mišljenje, Mihail Mihajlovič Bahtin, Mir (družbeno stanje), Misel, Mislim, torej sem, Misterij, Mistika, Mitologija, Možgani, Modernizem, Modrost, Molitev, Monoteizem, Morala, Moralia (Plutarh), Nacionalizem, Nacionalsocializem, Nadčlovek (drama), Nadrealizem, Naključje, Narava, Naravni izbor, Naravno pravo, Naravoslovje, Nauk, Navada, Navidezna resničnost, Nürnberški kodeks, Nebesa, Negacija, Neobstoj, Neposredna demokracija, Nepravičnost, Neresnica, Neskončnost, Nikomahova etika, Nirvana, Norma, Novi vek, Novorek, O Božjem mestu, O duši, O utehi filozofije, Občilo, Objekt, Objektivnost, Oblast, Obred, Ockhamova britev, Odpuščanje, Ojdipovski kompleks, Okus, Oligarhija, Ontologija, Operacionalizem, Orgon, Orientalizem, Osebnost, Osnovni delec, Otrok, Pacifizem, Panoptikum, Panteizem, Paradigma, Paradoks, Patrologija, Pedofilija, Pekel, Perfekcionizem, Peripatetiki, Personalizem, Pesimizem, Pesništvo, Philosophia perennis, Philosophiae naturalis principia mathematica, Pietizem, Pironizem, Pisma (Platon), Pitagorejstvo, Pitija, Plagiatorstvo, Platonizem, Platonov nauk o votlini, Plemenita osemčlena pot, Ples, Pluralizem, Podatek, Podnebne spremembe, Poetika (Aristotel), Poganstvo, Pogum, Pojav, Polis, Politična ekonomija, Politična filozofija, Politične znanosti, Politika, Pomen, Populizem, Pornografija, Poskus, Poslovna etika, Potrošništvo, Pozitivizem, Praksa, Pravičnost, Pravica do življenja, Pravo, Praxis filozofija, Predestinacija, Predsodek, Prijateljstvo, Projekt Človeški genom, Proletariat, Prometej, Propozicijska logika, Prostor, Prostor-čas, Prostozidarstvo, Protislovje, Psevdoznanost, Psihoanaliza, Psihologija, Psihoterapija, Rasizem, Razprava o metodi, Razredni boj, Razsežnost (vektorski prostor), Razsvetljenstvo, Razum, Realnost, Refleksija (računalništvo), Reformizem, Reinkarnacija, Religija, Ren (konfucijanstvo), Renesančna filozofija, Renesansa, Res, Resnica, Retorika, Revščina, Revolucija, Riši, Rod (biologija), Romantika, Sadizem, Salamanška šola, Samomor, Samsara, Sanje, Sapir-Whorfova hipoteza, Satanizem, Satori, Sedem svobodnih umetnosti, Sedem zablod Sveta, Sedmo pismo (Platon), Seksizem, Seksologija, Seksualna revolucija, Semantika, Semiotika, Seznam, Seznam filozofinj, Seznam filozofov, Siddharta (roman), Sikhizem, Silogizem, Simpozij, Sinkretizem, Sinteza, Sionizem, Sizif, Skepticizem, Skladnja, Sklep, Skrivna družba, Smrt, Smrtna kazen, Snov, Socializacija, Socializem, Socialna država, Socialna psihologija, Sociobiologija, Sociologija, Sofistika, Sopomenka, Sovražni govor, Splav, Splošna teorija relativnosti, Spolna zloraba, Spomin, Sreča, Stalinizem, Stari Egipt, Starogrško razumevanje duše, Stoa, Stoicizem, Strpnost, Struktura znanstvenih revolucij, Strukturalizem, Stvar, Suženjstvo, Sublimacija, Sufizem, Suprematizem, Suverenost, Svet, Sveta Trojica, Svetovni nazor, Svoboda (razločitev), Svoboda govora, Svobodna volja, Svobodomiselnost, Talmud, Tantra, Teizem, Teofanija, Teologija, Teorija, Teorija kaosa, Teorija zarote, Teozofija, Terminologija, Terorizem, Totalitarizem, Tradicija, Tradicionalizem, Tragedija, Transcendenca, Tranzitivnost, Trije zakoni robotike, Trockizem, Tujec (roman), Turingov stroj, Turingov test, Um, Umetna inteligenca, Umetni jezik, Umetnost, Univerzalni temeljni dohodek, Upanišade, Uporabna etika, Ustvarjalnost, Utilitarizem, Utopija, Varstvo okolja, Veda, Vede, Veganstvo, Vegetarijanstvo, Verjetnost, Verska resnica, Vice, Virtualnost, Vladar (Machiavelli), Vojna, Volja, Vrednota, Vrlina, Vzgoja, Vzhodna filozofija, Za zaprtimi vrati, Zabava, Zakon, Zanikanje, Zanikanje holokavsta, Zapornikova dilema, Zaratustrstvo, Zasebnost, Zen budizem, Zgodovina, Zgodovina Kitajske, Zlo, Znak, Znanje, Znanost, Znanstvena metoda, Zofijin svet, Zohar, 1. Mojzesova knjiga, 1984 (roman), 2001: Vesoljska odiseja (film).

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti