Kazalo
57 odnosi: Andrej Dvoršak, Avstrija, Češka, Bavarska, Berlin, Branko Šömen, Delo, Dragomer, Država, Društvo, Dunaj, Ekonomija, France Kidrič, Habsburžani, Ivan Ahčin, Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Jurij Vega, Književnost, Legenda, Ljubljana, Loža, London, Madžarska, Metafizika, Mistika, Mladinska knjiga, Monarhija, Morala, Nauk, Organizacija, Peter Vodopivec, Pojav, Razsvetljenstvo, Religija, Rimskokatoliška cerkev, Rimskokatoliška cerkev in prostozidarstvo, Simbol, Subjektivnost, Tolmačenje, Tone Perčič, Transilvanija, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Velika loža Slovenije, Vzajemni bibliografski sistem COBISS, Združena velika loža Anglije, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, 1717, 1742, 1762, ... Razširi indeks (7 več) »
Andrej Dvoršak
Andrej Dvoršak, slovenski novinar in publicist, * 16.
Poglej Prostozidarstvo in Andrej Dvoršak
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Prostozidarstvo in Avstrija
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Prostozidarstvo in Češka
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Prostozidarstvo in Bavarska
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Prostozidarstvo in Berlin
Branko Šömen
Branko Šömen, slovenski scenarist, pisatelj, publicist, novinar, pedagog in prostozidar, * 1. april 1936, Maribor.
Poglej Prostozidarstvo in Branko Šömen
Delo
Delo je zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje rezultatov.
Poglej Prostozidarstvo in Delo
Dragomer
Dragomer je spalno naselje v Občini Log - Dragomer.
Poglej Prostozidarstvo in Dragomer
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Prostozidarstvo in Država
Društvo
Društvo je neprofitna in nevladna organizacija civilne družbe.
Poglej Prostozidarstvo in Društvo
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Prostozidarstvo in Dunaj
Ekonomija
Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.
Poglej Prostozidarstvo in Ekonomija
France Kidrič
France Kidrič, slovenski literarni zgodovinar, prešernoslovec, teoretik in esejist, * 23. marec 1880, Ratanska vas pri Rogaški Slatini, † 11. april 1950, Ljubljana.
Poglej Prostozidarstvo in France Kidrič
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Prostozidarstvo in Habsburžani
Ivan Ahčin
Ivan (tudi Janez) Ahčin, slovenski teolog, katoliški sociolog, publicist in politik, * 9. marec 1897, Domžale, † 14. februar 1960, Buenos Aires.
Poglej Prostozidarstvo in Ivan Ahčin
Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jožef II.
Poglej Prostozidarstvo in Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jurij Vega
Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).
Poglej Prostozidarstvo in Jurij Vega
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Prostozidarstvo in Književnost
Legenda
Legenda (kar se mora brati) se je v starorimski cerkvi imenovala knjiga, iz katere so brali odlomke iz življenja mučencev in svetnikov.
Poglej Prostozidarstvo in Legenda
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Prostozidarstvo in Ljubljana
Loža
Loža (italijansko loggia) je arhitekturni element, ki je navadno postavljen v zgornjem nadstropju, redkeje v pritličju.
Poglej Prostozidarstvo in Loža
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Prostozidarstvo in London
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Prostozidarstvo in Madžarska
Metafizika
Rafael, Stanza della Segnatura, Rim. Metafizika (iz gr. ta meta ta physica: dobesedno tisto, kar je po naravi, kar je za naravo) pomeni obravnavo prvih počel bivajočega in sveta.
Poglej Prostozidarstvo in Metafizika
Mistika
Mistika ali misticizem je nauk o verskih skrivnostih, misterijih (kot sestavina religij) oziroma religiozni in filozofski nauk o dojemanju nadnaravnih resnic (z razmišljanjem, meditacijo), zlasti nauk o neposrednem doživljanju Boga − o skrivnostnem združevanju človeške duše z Bogom.
Poglej Prostozidarstvo in Mistika
Mladinska knjiga
Knjigarna Mladinske knjige na Jurčičevi ulici v Mariboru leta 1960 Mladinska knjiga je slovenska založba, ustanovljena leta 1945.
Poglej Prostozidarstvo in Mladinska knjiga
Monarhija
Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).
Poglej Prostozidarstvo in Monarhija
Morala
Morala, moralnost (lat. mos, mores.
Poglej Prostozidarstvo in Morala
Nauk
Nauk je ključna misel zgodb (po navadi bajk in ljudskih zgodb), ki potrjuje določeno moralno idejo.
Poglej Prostozidarstvo in Nauk
Organizacija
Organizacija je sociokulturni sistem, v cilj usmerjena skupina ljudi, ali pa na delitvi dela temelječ kolektiv, ki ima enake funkcionalne cilje in različne socialne interese.
Poglej Prostozidarstvo in Organizacija
Peter Vodopivec
Peter Vodopivec, slovenski zgodovinar, * 7. julij, 1946, Beograd.
Poglej Prostozidarstvo in Peter Vodopivec
Pojav
Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.
Poglej Prostozidarstvo in Pojav
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.
Poglej Prostozidarstvo in Razsvetljenstvo
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Prostozidarstvo in Religija
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Prostozidarstvo in Rimskokatoliška cerkev
Rimskokatoliška cerkev in prostozidarstvo
Odnos med Rimskokatoliško cerkvijo in prostozidarstvom zaznamujejo številne okrožnice papežev proti prostozidarstvu.
Poglej Prostozidarstvo in Rimskokatoliška cerkev in prostozidarstvo
Simbol
Verski simboli Simból (sýmbolon - znamenje) je predmet (oseba, žival, rastlina...), ki se v danem kontekstu razkriva kot nosilec globlje vsebine ali pa znak za mnoge matematične pojme, kemijske elemente, in tudi znamenje za druge abstraktne pojme.
Poglej Prostozidarstvo in Simbol
Subjektivnost
Subjektivnost pomeni vrednotiti glede na duhovno stanje, vedenje, doživljanje, čutenje,...
Poglej Prostozidarstvo in Subjektivnost
Tolmačenje
Tolmačenje je ustno prevajanje.
Poglej Prostozidarstvo in Tolmačenje
Tone Perčič
Tone Perčič, slovenski pisatelj in prevajalec, * 26. december 1954, Ljubljana.
Poglej Prostozidarstvo in Tone Perčič
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Prostozidarstvo in Transilvanija
Ustavno sodišče Republike Slovenije
Ustavno sodišče Republike Slovenije (US RS) je neodvisen in avtonomen državni organ, ki izvršuje ustavnosodno presojo – je najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi ter varuh ustavnosti in zakonitosti.
Poglej Prostozidarstvo in Ustavno sodišče Republike Slovenije
Velika loža Slovenije
Velika loža Slovenije je prostozidarska velika loža v Sloveniji (kratica, VLS), ki je bila ustanovljena 16. oktobra 1999.
Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Slovenije
Vzajemni bibliografski sistem COBISS
COBISS (kratica za Co-operative Online Bibliographic System & Services, slovensko Kooperativni online bibliografski sistem in servisi) je slovenski knjižnični informacijski sistem, ki ga je razvil mariborski Institut informacijskih znanosti (IZUM).
Poglej Prostozidarstvo in Vzajemni bibliografski sistem COBISS
Združena velika loža Anglije
Združena velika loža Anglije (izvirno angleško United Grand Lodge of England; kratica UGLE) je prostozidarska velika loža v Angliji in v Walesu, ki je bila ustanovljena 24.
Poglej Prostozidarstvo in Združena velika loža Anglije
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Prostozidarstvo in Združene države Amerike
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Prostozidarstvo in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
1717
1717 (MDCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Prostozidarstvo in 1717
1742
1742 (MDCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Prostozidarstvo in 1742
1762
1762 (MDCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Prostozidarstvo in 1762
1784
1784 (MDCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Prostozidarstvo in 1784
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Prostozidarstvo in 18. stoletje
1941
1941 (MCMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Prostozidarstvo in 1941
1994
1994 (MCMXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Prostozidarstvo in 1994
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Prostozidarstvo in 2000
2002
2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Prostozidarstvo in 2002
2008
2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.
Poglej Prostozidarstvo in 2008
Prav tako znan kot Prostozidar, Prostozidarji.