Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Prostozidarstvo

Index Prostozidarstvo

Šestilo in pravokotno ravnilo: prostozidarski »logotip«. Prostozidárstvo (tudi masónstvo ali framasónstvo) je mednarodno »bratsko« društvo.

Kazalo

  1. 196 odnosi: Ab apostolici, Action française, Adolf Hitler, Afera Dreyfus, Akacija, Aldo Moro, Aleksander Dimitrijevič Balašov, Aleksander I. Ruski, Aleksander Sergejevič Puškin, Annum ingressi, Anton Korošec, Anton Tomaž Linhart, Apostolicae sedis moderationi, Aristide Briand, Arnaud Beltrame, Audie Leon Murphy, Šestindvajset velikih lož Brazilije, Žrtve holokavsta, Čarobna gora, Barbara von Krüdener, Boris Furlan, Branko Šömen, Carl Gotthelf Hund, Choa Kok Sui, Clara Campoamor, Claude Adrien Helvétius, Custodi di quella fede, Cyclone Taylor, Dekabristi, Dimitrij Stepanovič Bortnjanski, Drago Marušič (politik), Dvanajst velikih lož Mehike, Ecclesiam a Jesu Christo, Eloy Alfaro, Eminenti apostolatus specula, Etsi nos, Evgen Lovšin, Fabrizio Cicchito, Flamberg, Foucaultovo nihalo (roman), Fran Novak, Friedrich Schiller, Gašper Rojko, Gabrijel Malagrida, Gotthold Ephraim Lessing, Grad Schwetzingen, Hakainde Hichilema, Heinrich Hoffmann, Henri La Fontaine, Hermetizem, ... Razširi indeks (146 več) »

Ab apostolici

Ab Apostolici je papeška okrožnica, ki jo je napisal papež Leon XIII. 15. oktobra 1890.

Poglej Prostozidarstvo in Ab apostolici

Action française

Action Française (francosko dobesedno Francoska akcija) je francosko skrajno desno monarhistično politično gibanje.

Poglej Prostozidarstvo in Action française

Adolf Hitler

Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).

Poglej Prostozidarstvo in Adolf Hitler

Afera Dreyfus

Degradacija Alfreda Dreyfusa Afera Dreyfus je bila politični škandal, ki je na prelomu iz 19. v 20. stoletje razdelil Francijo.

Poglej Prostozidarstvo in Afera Dreyfus

Akacija

Akacija, tudi trnovo drevo (znanstveno ime Acacia), je rod mimozovk, del družine metuljnic, ki uspeva predvsem na tropskih in subtropskih predelih Avstralije.

Poglej Prostozidarstvo in Akacija

Aldo Moro

Aldo Moro, italijanski politik, * 23. september 1916, Maglie, Apulija, † 9. maj 1978, Rim.

Poglej Prostozidarstvo in Aldo Moro

Aleksander Dimitrijevič Balašov

Aleksander Dimitrijevič Balašov (Алекса́ндр Дми́триевич Балашо́в), ruski general, * 19. julij 1770, † 8. maj 1837.

Poglej Prostozidarstvo in Aleksander Dimitrijevič Balašov

Aleksander I. Ruski

Aleksander I. Ruski oziroma Aleksander Pavlovič (rusko: Александр Павлович), ruski car, poljski kralj, * 23. december (12. december, ruski koledar) 1777, Sankt Peterburg, † 1. december (19. november) 1825, Taganrog. Aleksander I. je bil ruski car v letih 1801–1825 in poljski kralj v letih 1815–1825.

Poglej Prostozidarstvo in Aleksander I. Ruski

Aleksander Sergejevič Puškin

Aleksander Sergejevič Puškin, (rusko Алекса́ндр Серге́евич Пу́шкин), ruski pesnik, pisatelj in dramatik, * 6. junij (26. maj, ruski koledar) 1799, Moskva, Rusija, † 10. februar (29. januar) 1837, Sankt Peterburg.

Poglej Prostozidarstvo in Aleksander Sergejevič Puškin

Annum ingressi

Annum ingressi je pismo, ki ga je napisal papež Leon XIII. leta 1902.

Poglej Prostozidarstvo in Annum ingressi

Anton Korošec

Anton Korošec, slovenski politik in teolog, * 12. maj 1872, Biserjane pri Vidmu ob Ščavnici (zdaj Sveti Jurij ob Ščavnici, Slovenija (tedaj Avstro-Ogrska), † 14. december 1940, Beograd, Srbija (tedaj Kraljevina Jugoslavija).

Poglej Prostozidarstvo in Anton Korošec

Anton Tomaž Linhart

Do leta 2010 edina znana upodobitev Linharta, objavljena v pesniškem zborniku ''Blumen aus Krain'' ''(Cvetje s Kranjskega)'', izdelal graški bakrorezec Johann Veit Kauperz Radovljici ID.

Poglej Prostozidarstvo in Anton Tomaž Linhart

Apostolicae sedis moderationi

Apostolicæ Sedis Moderationi je papeška bula, ki jo je napisal papež Pij IX. 12. oktobra 1869.

Poglej Prostozidarstvo in Apostolicae sedis moderationi

Aristide Briand

Aristide Briand, francoski politik, državnik in nobelovec, * 28. marec 1862, † 7. marec 1932, Pariz, Francija.

Poglej Prostozidarstvo in Aristide Briand

Arnaud Beltrame

Arnaud Beltrame, francoski častnik, polkovnik, borec proti terorizmu, * 18. april 1973, Étampes (Francija), † 24. marec 2018, Carcassonne (Francija).

Poglej Prostozidarstvo in Arnaud Beltrame

Audie Leon Murphy

Audie Leon Murphy, ameriški častnik, vojni heroj, filmski igralec, pevec, pilot, pisatelj in prostozidar, * 20. junij 1924, Teksas, † 28. maj 1971, Virginija.

Poglej Prostozidarstvo in Audie Leon Murphy

Šestindvajset velikih lož Brazilije

Šestindvajset velikih lož Brazilije je zveza prostozidarskih velikih lož v Braziliji.

Poglej Prostozidarstvo in Šestindvajset velikih lož Brazilije

Žrtve holokavsta

Krožni diagram žrtev holokavsta Žrtve holokavsta so bili vsi tisti ljudje, ki so bili pobiti zaradi ukrepov rasnega in političnega preganjanja, etničnega čiščenja in genocida, ki so jih med letoma 1933 in 1945 izvajali nacistični režim Tretjega rajha in njegovi zavezniki.

Poglej Prostozidarstvo in Žrtve holokavsta

Čarobna gora

Čarobna gora (v izvirniku) je leta 1924 nastali razvojni roman pisatelja Thomasa Manna.

Poglej Prostozidarstvo in Čarobna gora

Barbara von Krüdener

Beate Barbara Juliane Freifrau von Krüdener (rojena Freiin von Vietinghoff imenovana Scheel; 22. november 1764 – 25. december 1824), pogosto imenovana po uradnem francoskem imenu, Madame de Krüdener, baltski nemški verski mistik, avtorica in pietistična luteranska teologinja, ki je vplivala na širši evropski protestantizem, vključno s švicarsko reformirano cerkvijo in moravsko cerkvijo in katere ideje so vplivale na ruskega carja Aleksandra I.

Poglej Prostozidarstvo in Barbara von Krüdener

Boris Furlan

Boris Furlan, slovenski pravnik, filozof prava, prevajalec in liberalni politik, * 10. november 1894, Trst, Avstro-Ogrska (danes Italija), † 10. junij 1957.

Poglej Prostozidarstvo in Boris Furlan

Branko Šömen

Branko Šömen, slovenski scenarist, pisatelj, publicist, novinar, pedagog in prostozidar, * 1. april 1936, Maribor.

Poglej Prostozidarstvo in Branko Šömen

Carl Gotthelf Hund

Baron Carl Gotthelf Hund, nemški plemič in prostozidar, * 1722, † 1776.

Poglej Prostozidarstvo in Carl Gotthelf Hund

Choa Kok Sui

Choa Kok Sui, znan tudi kot MCKS (to je: mojster Choa Kok Sui) ali GMCKS (to je: veliki mojster Choa Kok Sui), filipinski duhovni učitelj, jogi, duhovni filozof, pisec in zdravilec.

Poglej Prostozidarstvo in Choa Kok Sui

Clara Campoamor

Clara Campoamor Rodríguez, španska pisateljica, političarka in zaščitnica pravic španskih žensk, * 12. februar 1888, Madrid, Španija, † 30. april 1972, Lozana, Švica.

Poglej Prostozidarstvo in Clara Campoamor

Claude Adrien Helvétius

Claude Adrien Helvétius, francoski filozof, pisatelj, prostozidar in javni intelektualec * 26. januar 1715, Pariz, Francija, † 26. december 1771, Pariz, Francija.

Poglej Prostozidarstvo in Claude Adrien Helvétius

Custodi di quella fede

Custodi di quella fede je papeška okrožnica, ki jo je napisal papež Leon XIII. leta 1892.

Poglej Prostozidarstvo in Custodi di quella fede

Cyclone Taylor

Frederick Wellington »Cyclone« Taylor, OBE, kanadski profesionalni hokejist, * 23. junij 1884, Tara, Ontario, Kanada, † 9. junij 1979, Vancouver, Britanska Kolumbija, Kanada.

Poglej Prostozidarstvo in Cyclone Taylor

Dekabristi

Dekabrísti so bili vojaški zarotniki v Sankt Peterburgu, ki so skušali vreči carsko vlado decembra 1825.

Poglej Prostozidarstvo in Dekabristi

Dimitrij Stepanovič Bortnjanski

Dimitrij Stepanovič Bortnjanski (ukrajinsko Дмитро Степанович Бортнянський), ukrajinski (ruski) skladatelj, * 28. oktober 1751, Gluhov, Ukrajina, † 7. oktober 1825, Sankt-Peterburg, Rusija.

Poglej Prostozidarstvo in Dimitrij Stepanovič Bortnjanski

Drago Marušič (politik)

Drago Marušič, slovenski pravnik, prostozidar, politik, častnik, partizan in prvoborec, * 1884, Opatje selo, Gorica, † 1964.

Poglej Prostozidarstvo in Drago Marušič (politik)

Dvanajst velikih lož Mehike

Dvanajst velikih lož Mehike je zveza prostozidarskih velikih lož v Mehiki.

Poglej Prostozidarstvo in Dvanajst velikih lož Mehike

Ecclesiam a Jesu Christo

Ecclesiam a Jesu Christo je papeška konstitucija, ki jo je napisal papež Pij VII. leta 1821.

Poglej Prostozidarstvo in Ecclesiam a Jesu Christo

Eloy Alfaro

Eloy Alfaro, ekvadorski general in politik, * 1842, † 1912.

Poglej Prostozidarstvo in Eloy Alfaro

Eminenti apostolatus specula

Eminenti Apostolatus Specula (tudi In eminenti apostolatus) je papeška bula, ki jo je napisal papež Klemen XII. 28. aprila 1738.

Poglej Prostozidarstvo in Eminenti apostolatus specula

Etsi nos

Etsi Nos je papeška okrožnica (enciklika), ki jo je napisal papež Leon XIII. leta 1882.

Poglej Prostozidarstvo in Etsi nos

Evgen Lovšin

Evgen Lovšin, slovenski ekonomist, prostozidar, predavatelj in planinski pisateljBogo Zupančič: Usode ljubljanskih stavb in ljudi 1-24 (Ljubljana, 2005), 56.

Poglej Prostozidarstvo in Evgen Lovšin

Fabrizio Cicchito

Fabrizio Cicchito, italijanski novinar, prostozidar in politik, * 26. oktober 1940, Rim.

Poglej Prostozidarstvo in Fabrizio Cicchito

Flamberg

Flamberg z značilnim valovitim rezilom (na desni strani) Flamberg (dobesedno »ognjeni meč«) je dvoročni meč z dolgim in valovitim (plamenastim) rezilom.

Poglej Prostozidarstvo in Flamberg

Foucaultovo nihalo (roman)

Foucaultovo nihalo ali tudi Foucaultevo nihalo (izvirno) je roman Umberta Eca, ki je prvič izšel leta 1988 pri založbi Bompiani.

Poglej Prostozidarstvo in Foucaultovo nihalo (roman)

Fran Novak

Fran Novak, slovenski pravnik in liberalni politik, * 1. oktober 1877, Šmarje pri Jelšah, † 16. oktober 1944 Dachau.

Poglej Prostozidarstvo in Fran Novak

Friedrich Schiller

Johann Christoph Friedrich von Schiller, nemški zdravnik, pesnik, dramatik, zgodovinar in filozof, * 10. november 1759, Marbach, Baden-Württemberg, Nemčija, † 9. maj 1805, Weimar, Turingija, Nemčija.

Poglej Prostozidarstvo in Friedrich Schiller

Gašper Rojko

Gašper Rojko (tudi Kaspar Royko), slovenski teolog, rimskokatoliški duhovnik, zgodovinar in prostozidar, * 1744, † 1819.

Poglej Prostozidarstvo in Gašper Rojko

Gabrijel Malagrida

Gabrijel Malagrida (18. september ali 6. december 1689 – 21. september 1761) je bil italijanski jezuit in misijonar v portugalski koloniji Braziliji in vplivna osebnost na portugalskem kraljevem dvoru.

Poglej Prostozidarstvo in Gabrijel Malagrida

Gotthold Ephraim Lessing

Gotthold Ephraim Lessing, nemški pisatelj, filozof, dramatik, publicist, umetnostni kritik, * 22. januar 1729, Kamjenc, Gornje Lužice, Elektorat Saška, † 15. februar 1781, Braunschweig, Vojvodina Braunschweig-Lüneburg.

Poglej Prostozidarstvo in Gotthold Ephraim Lessing

Grad Schwetzingen

Grad Schwetzinger (glavni vhod) Grad Schwetzinger (pogled iz parka) Cvetoče češnje v starem vrtu Grad Schwetzingen je grad v kraju Schwetzingen v bližini Heidelberga v Nemčiji, ki je služil predvsem Pfalškemu volilnemu knezu Karlu Filipu in Karlu Teodorju kot poletna rezidenca.

Poglej Prostozidarstvo in Grad Schwetzingen

Hakainde Hichilema

Hakainde Hichilema, zambijski politik in poslovnež; * 4. junij 1962, Hachipona, Zambija.

Poglej Prostozidarstvo in Hakainde Hichilema

Heinrich Hoffmann

Heinrich Hoffmann, nemški psihiater, pesnik in pisatelj, * 13. junij 1809, Frankfurt ob Majni, † 20. september 1894, Frankfurt na Majni.

Poglej Prostozidarstvo in Heinrich Hoffmann

Henri La Fontaine

Henri La Fontaine, belgijski mednarodni pravnik, nobelovec, * 22. april 1854, † 14. maj 1943, Bruselj, Belgija.

Poglej Prostozidarstvo in Henri La Fontaine

Hermetizem

Hermetízem ali hermeticízem (iz pridevnika hermetičen: zaprt, neprepusten), predstavlja skupino filozofskih in verskih prepričanj, prvenstveno izhajajočih iz spisov, ki jih pripisujejo Hermesu Trismegistu.

Poglej Prostozidarstvo in Hermetizem

Hugh F. Foster mlajši

‎ Hugh F. Foster mlajši, ameriški general, inženir in prostozidar, * 2. marec 1918, Brooklyn, New York, † 13. december 2004.

Poglej Prostozidarstvo in Hugh F. Foster mlajši

Humanum genus

Humanum Genus je papeška okrožnica, ki jo je napisal papež Leon XIII. 20. aprila 1884.

Poglej Prostozidarstvo in Humanum genus

Iluminati

Iluminati so domnevna tajna združba, ki se ji v različnih teorijah o svetovnih zarotah pripisuje, da bodisi neposredno, bodisi podtalno obvladuje ves svet visoke politike, celotnega bančništva, industrije zabave in množičnih občil.

Poglej Prostozidarstvo in Iluminati

Ivan Ahčin

Ivan (tudi Janez) Ahčin, slovenski teolog, katoliški sociolog, publicist in politik, * 9. marec 1897, Domžale, † 14. februar 1960, Buenos Aires.

Poglej Prostozidarstvo in Ivan Ahčin

Jack Razparač

Jack Razparáč (angleško: Jack the Ripper) je psevdonim, ki ga je medijska javnost nadela neznanemu serijskemu morilcu, ki je leta 1888 na grozovit način umorili vsaj pet žensk v obubožanem londonskem okrožju Whitechapel.

Poglej Prostozidarstvo in Jack Razparač

Jacques de Molay

Jacques de Molay, 23.

Poglej Prostozidarstvo in Jacques de Molay

Jakob Michael Reinhold Lenz

Jakob Michael Reinhold Lenz, nemški pisatelj, 23. januar 1751, Seßwegen, Livonija (danes Cesvaine, Latvija), † 4. junij 1792, Moskva.

Poglej Prostozidarstvo in Jakob Michael Reinhold Lenz

James Young Simpson

Sir James Young Simpson, škotski zdravnik, pedagog in prostozidar, * 7. junij 1811, Bathgate, † 6. maj 1870.

Poglej Prostozidarstvo in James Young Simpson

Janez Karl Filip Kobencl

Janez Karl Filip Kobencl, kranjski diplomat, politik in prostozidar, * 1712, Ljubljana, † 1770, Bruselj.

Poglej Prostozidarstvo in Janez Karl Filip Kobencl

Jean Sibelius

Jean Sibelius (v resnici Johan Julius Christian Sibelius, tudi Janne Sibelius), finski romantični skladatelj, * 8. december 1865, Hämeenlinna, † 20. september 1957 v Järvenpää pri Helsinkih.

Poglej Prostozidarstvo in Jean Sibelius

Johann Wilhelm Kellner von Zinnendorf

Johann Wilhelm Kellner von Zinnendorf, nemški zdravnik in prostozidar, * 1731, Halle, † 1782.

Poglej Prostozidarstvo in Johann Wilhelm Kellner von Zinnendorf

John Brademas

John Brademas, ameriški politik, pedagog, prostozidar in akademik, * 2. marec 1927, Mishawaka, Indiana, ZDA, † 11. julij 2016, New York, ZDA.

Poglej Prostozidarstvo in John Brademas

John Northcott

Sir John Northcott KCMG, KCVO, CB, avstralski general, politik in prostozidar, * 24. marec 1890, Creswick, † 4. avgust 1955, Wahroonga.

Poglej Prostozidarstvo in John Northcott

Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande

Pokopališču Père-Lachaise Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande (tudi Jér Le Français de la Lande), francoski astronom, matematik, pisatelj, enciklopedist in prostozidar, * 11. julij 1732, Bourg-en-Bress, departma Ain, Francija, † 4. april 1807, Pariz, Francija.

Poglej Prostozidarstvo in Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande

Jurij Vega

Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).

Poglej Prostozidarstvo in Jurij Vega

Kamnoseštvo

Obrt kamnoseštvo obstaja od kar je človeštvo začelo uporabljati svoj um in svoje roke.

Poglej Prostozidarstvo in Kamnoseštvo

Karbonarji

Zastava karbonerije Karbonarji so bili člani karbonerije, tajne revolucionarne družbe, ki je nastala v Neapeljskem kraljestvu v začetku devetnajstega stoletja.

Poglej Prostozidarstvo in Karbonarji

Karel XIII. Švedski

Karel XIII. (švedsko Karl XIII) je bil od leta 1809 do 1818 kralj Švedske in od leta 1814 do 1818 kralj Norveške, * 7. oktober 1748, Stockholm, Švedska, † 5. februar 1818, Stockholm, Švedska.

Poglej Prostozidarstvo in Karel XIII. Švedski

Katakombe

svetega Kalista v Rimu Katakombe so bila podzemna pokopališča, ki so se uporabljala v antiki.

Poglej Prostozidarstvo in Katakombe

Koncentracijsko taborišče Buchenwald

Taboriščniki na zboru Buchenwald (dobesedni prevod 'bukov gozd') je bilo nacistično koncentracijsko taborišče, ustanovljeno julija 1937 na vzpetini v bližini mesta Weimar, Nemčija.

Poglej Prostozidarstvo in Koncentracijsko taborišče Buchenwald

L' Amitié de Guerre

L' Amitié de Guerre (francosko Vojno prijateljstvo) je bila prostozidarska loža, ki je bila ustanovljena leta 1764 v Glini na Hrvaškem.

Poglej Prostozidarstvo in L' Amitié de Guerre

L'Union Parfaite

L'Union Parfaite je bila prostozidarska loža, ki je bila ustanovljena leta 1772 v Varaždinu, ki je bilo v tistem času središče Banske Hrvaške.

Poglej Prostozidarstvo in L'Union Parfaite

La Plata

La Plata je glavno mesto argentinske province Buenos Aires in je prvo popolnoma načrtovano argentinsko mesto.

Poglej Prostozidarstvo in La Plata

Leo Apostel

‎Leo Apostel, belgijski filozof, pedagog in prostozidar, * 4. september 1925, Antwerpen, † 10. avgust 1995, Gent.

Poglej Prostozidarstvo in Leo Apostel

Licio Gelli

Licio Gelli, italijanski politik, častnik in prostozidar, (* 21. april 1919, Pistoia, † 15. december 2015, Arezzo).

Poglej Prostozidarstvo in Licio Gelli

Lorenski križ

Lorenski križ Lorénski kríž je križ z dvema prečkama.

Poglej Prostozidarstvo in Lorenski križ

Markiz Pombal

Sebastião José de Carvalho e Melo, prvi markiz od Pombala in prvi grof od Oeirasa, znan kot Markiz Pombal (Marquês de Pombal; Marquis of Pombal) ali samo Pombal, portugalski državnik in diplomat, * 13. maj 1699, Lizbona, † 8. maj 1782.

Poglej Prostozidarstvo in Markiz Pombal

Masonska žalna glasba

Wolfgang Amadeus Mozart: Masonska žalna glasba (nemško Maurerische Trauermusik), KV 477 (julij 1785) Mozart je za brate prostozidarje napisal kakih dvajset skladb, ki jih sicer še danes izvajajo pri svojih obredih, v mnogih kompozicijah je upošteval prostozidarsko številsko simboliko, najbolj znani mojstrovini, ki jima je botrovala njegova prostozidarska vnema, pa sta opera Čarobna piščal in Masonska žalna glasba.

Poglej Prostozidarstvo in Masonska žalna glasba

Maurizio Costanzo

Maurizio Costanzo, italijanski novinar, prostozidar in televizijski voditelj, * 28. avgust 1938, Rim, † 24. februar 2023, Rim.

Poglej Prostozidarstvo in Maurizio Costanzo

Mehiška vojna za neodvisnost

Zemljevid podkraljestva Nova Španija Mehiška vojna za neodvisnost (špansko:Guerra de Independencia de México) je bila oborožen spopad in vrhunec političnega in družbenega procesa, ki je se začel na ozemlju podkraljestva Nove Španije (špansko: Virreinato de Nueva España) leta 1810 in končal leta 1821 s podpisom Córdobske pogodbe.

Poglej Prostozidarstvo in Mehiška vojna za neodvisnost

Michele Sindona

Michele Sindona, italijanski bankir in prostozidar, * 1920, Patti, Sicilija, † 1986.

Poglej Prostozidarstvo in Michele Sindona

Miguel de Unamuno

Miguel de Unamuno y Jugo, baskovsko-španski esejist, književnik in filozof, * 29. september 1864, Bilbao, Baskija, Španija, † 31. december 1936, Salamanka, Salamanka, Španija.

Poglej Prostozidarstvo in Miguel de Unamuno

Miran Rems

Miran Rems, slovenski kirurg in primarij, 30. junij 1956, Ptuj.

Poglej Prostozidarstvo in Miran Rems

Mirari vos

Mirari Vos je papeška okrožnica (enciklika), ki jo je napisal papež Gregor XVI. leta 1832.

Poglej Prostozidarstvo in Mirari vos

Multiplices inter

Multiplices inter je govor papeža Pija IX. leta 1865.

Poglej Prostozidarstvo in Multiplices inter

Murat V.

Murat V. (translit; V.) je bil od 30.

Poglej Prostozidarstvo in Murat V.

Narodna velika loža Češke

Kategorija:Predlogi za brisanje Narodna velika loža Češke je prostozidarska velika loža na Češkem, ki je bila obnovljena leta 1990.

Poglej Prostozidarstvo in Narodna velika loža Češke

Neapeljsko kraljestvo

Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.

Poglej Prostozidarstvo in Neapeljsko kraljestvo

Noč dolgih nožev

Noč dolgih nožev (nemško) je ime za aretacijo in poboj pripadnikov SA v noči s 30.

Poglej Prostozidarstvo in Noč dolgih nožev

Officio sanctissimo

Officio Sanctissimo je papeška okrožnica (enciklika), ki jo je napisal papež Leon XIII. leta 1887.

Poglej Prostozidarstvo in Officio sanctissimo

Papež Benedikt XIV.

Papež Benedikt XIV. (rojen kot Prospero Lorenzo Lambertini), je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 31. marec 1675, Bologna, † 3. maj 1758 Rim. Papež je bil med letoma 1740 in 1758.

Poglej Prostozidarstvo in Papež Benedikt XIV.

Papež Frančišek

Frančišek (lat. Franciscus, it. Francesco, šp. Francisco, angl. Francis; rojstno ime Jorge Mario Bergoglio), Družba Jezusova, argentinski rimskokatoliški duhovnik italijanskega rodu, škof, kardinal in 266.

Poglej Prostozidarstvo in Papež Frančišek

Papež Gregor XVI.

Gregor XVI. (rojstno ime Bartolomeo Alberto Maruno Cappellari), redovnik benediktinski kalmaldulenec, kardinal, papež, * 18. september 1765, Belluno, † 1. junij 1846, Rim.

Poglej Prostozidarstvo in Papež Gregor XVI.

Papež Klemen XIV.

Papež Klemen XIV. (rojen kot Giovanni Vincenzo Antonio Ganganelli, OFM Conv), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 31. oktober 1705, Sant'Arcangelo di Romagna, † 22. september 1774, Rim.

Poglej Prostozidarstvo in Papež Klemen XIV.

Papež Leon XII.

Papež Leon XII. (Leone XII; Leo XII; Lev XII.; rojen kot Annibale Francesco Clemente Melchiore Girolamo Nicola Sermattei della Genga), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 22. avgust 1760 Monticelli di Genga, † 10. februar 1829.

Poglej Prostozidarstvo in Papež Leon XII.

Papež Leon XIII.

Leon XIII., papež in pesnik, * 2. marec 1810, Carpineto Romano, Lacij, Italija, † 20. julij 1903, Rim.

Poglej Prostozidarstvo in Papež Leon XIII.

Papež Pij VII.

Papež Pij VII. (rojen kot Barnaba Gregorio Chiaramonti, benediktinski) italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 14. avgust 1742 Cesena, † 20. avgust 1823 Rim, Papeška država.

Poglej Prostozidarstvo in Papež Pij VII.

Papež Pij VIII.

| type.

Poglej Prostozidarstvo in Papež Pij VIII.

Pierre Choderlos de Laclos

Pierre Ambroise François Choderlos de Laclos (fr: pjɛʁ ɑ̃brwaːz fʁɑ̃.swɑ ʃɔdɛʁlo də laklo), francoski pisatelj, uradnik in general, * 18. oktober 1741, Amiens, Francija, † 5. september 1803, Taranto, Italija.

Poglej Prostozidarstvo in Pierre Choderlos de Laclos

Poboj v Bologni

Zahodna hala postaje ob prihodu prvih reševalcev. Poboj v Bologni je bil bombni atentat, ki se je izvršil dne 2.

Poglej Prostozidarstvo in Poboj v Bologni

Pomeni imen asteroidov: 10001–11000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 10001 do 11000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Prostozidarstvo in Pomeni imen asteroidov: 10001–11000

Praeclara gratulationis publicae

Praeclara Gratulationis Publicae je papeška okrožnica, ki jo je napisal papež Leon XIII. 20. junija 1894.

Poglej Prostozidarstvo in Praeclara gratulationis publicae

Providas Romanorum

Providas Romanorum je papeška konstitucija, ki jo je napisal papež Benedikt XIV. 17. maja 1751.

Poglej Prostozidarstvo in Providas Romanorum

Prudentia, Zagreb

Prudentia je bila prostozidarska loža, ki jo je leta 1733 ustanovil grof Ivan Drašković v Zagrebu.

Poglej Prostozidarstvo in Prudentia, Zagreb

Qui pluribus

Qui Pluribus je papeška okrožnica (enciklika), ki jo je napisal papež Pij IX. leta 1846.

Poglej Prostozidarstvo in Qui pluribus

Quibus quantisque malis

Quibus quantisque malis je govor papeža Pija IX. leta 1849.

Poglej Prostozidarstvo in Quibus quantisque malis

Quo graviora

Quo Graviora je papeška okrožnica (enciklika), ki jo je napisal papež Gregor XVI. leta 1833.

Poglej Prostozidarstvo in Quo graviora

Quo graviora mala

Quo graviora mala je papeška bula, ki jo je napisal papež Leon XII. leta 1825.

Poglej Prostozidarstvo in Quo graviora mala

Rafael del Riego

Rafael del Riego y Flórez, španski general, politik in revolucionar, * 9. april 1785, Tineo, Španija; † 7. november 1823, Madrid, Španija.

Poglej Prostozidarstvo in Rafael del Riego

Razsvetljenstvo

Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.

Poglej Prostozidarstvo in Razsvetljenstvo

Regularna velika loža Belgije

Regularna velika loža Belgije je prostozidarska velika loža v Belgiji, ki je bila ustanovljena leta 1979.

Poglej Prostozidarstvo in Regularna velika loža Belgije

Rekviem (Mozart)

Wolfgang Amadeus Mozart: Rekviem (maša za umrle) KV.

Poglej Prostozidarstvo in Rekviem (Mozart)

Rimskokatoliška cerkev in prostozidarstvo

Odnos med Rimskokatoliško cerkvijo in prostozidarstvom zaznamujejo številne okrožnice papežev proti prostozidarstvu.

Poglej Prostozidarstvo in Rimskokatoliška cerkev in prostozidarstvo

Robert Moray

Sir Robert Moray, PRS, škotski častnik, prostozidar, naravoslovec in polihistor, * 10. marec 1609, † 4. julij 1673.

Poglej Prostozidarstvo in Robert Moray

Roberto Calvi

Roberto Calvi, italijanski bankir in prostozidar, * 13. april 1920, Milano, † 17. junij 1982, London.

Poglej Prostozidarstvo in Roberto Calvi

Rochestrska stolnica

Rochestrska stolnica, uradno Stolna cerkev Kristusa in blažene device Marije, je angleška cerkev normanske arhitekture oziroma angleške gotike v Rochestru v Kentu.

Poglej Prostozidarstvo in Rochestrska stolnica

Rudolf Habsburško-Lotarinški (prestolonaslednik)

Rudolf, prestolonaslednik Avstro-Ogrske (polno ime Rudolf Franz Karl Joseph), *21. avgust 1858, Laxenburg, Avstro-Ogrska, † 30. januar 1889, Mayerling, Avstro-Ogrska.

Poglej Prostozidarstvo in Rudolf Habsburško-Lotarinški (prestolonaslednik)

Rudolf Steiner

Rudolf Steiner, avstrijski filozof, pesnik, pisatelj, prevajalec, * 27. februar 1861, Donji Kraljevec (Hrvaška), † 30. marec 1925, Dornach (Švica).

Poglej Prostozidarstvo in Rudolf Steiner

Ruski imperij

Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.

Poglej Prostozidarstvo in Ruski imperij

Sandi Sitar

Sandi Sitar, slovenski umetnostni zgodovinar, pisatelj, publicist in novinar, 31. avgust 1937, Ljubljana.

Poglej Prostozidarstvo in Sandi Sitar

Seznam filozofskih vsebin

Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.

Poglej Prostozidarstvo in Seznam filozofskih vsebin

Seznam papeških okrožnic

Seznam papeških okrožnic obsega po kronološkem redu vse papeške okrožnice.

Poglej Prostozidarstvo in Seznam papeških okrožnic

Seznam prostozidarskih velikih lož

Seznam prostozidarskih velikih lož.

Poglej Prostozidarstvo in Seznam prostozidarskih velikih lož

Siegfried von Taufferer

Johann Heribert Siegfried von Taufferer, kranjski baron, prostozidar in simpatizer francoske revolucije, * 1750, Ljubljana, † 24. maj 1796, Dunaj.

Poglej Prostozidarstvo in Siegfried von Taufferer

Sigismund Gondola

Sigismund Gondola (tudi Frano grof Gundulić), hrvaški plemič, teolog, škof in prostozidar, * 1711, † 1774.

Poglej Prostozidarstvo in Sigismund Gondola

Sigismund Pagliaruzzi

Sigismund Pagliaruzzi, tudi Pagliarucci ali vitez Pagliaruzzi pl.

Poglej Prostozidarstvo in Sigismund Pagliaruzzi

Simfonija št. 40 (Mozart)

Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št.

Poglej Prostozidarstvo in Simfonija št. 40 (Mozart)

Skozi luči in sence

Skozi luči in sence je spominski roman emigrantskega pisatelja Rude Jurčeca iz leta 1966.

Poglej Prostozidarstvo in Skozi luči in sence

Tempelj

Budistični tempelj in samostan Samye v Tibetu Majevski ''Tempelj velikega jaguarja'', Tikal, Gvatemala, je visok 47 m) Têmpelj je objekt v katerem se odvijajo predvsem verski ali duhovni obredi.

Poglej Prostozidarstvo in Tempelj

Teorija zarote

Teoríja zaróte (tudi konspiracionízem) je vrsta teorije, ki se močno ali popolnoma razlikuje od uradno priznane teorije.

Poglej Prostozidarstvo in Teorija zarote

Tobija Gruber

Tobija Gruber (tudi Tobias), avstrijski (slovenski) jezuit, profesor, znanstvenik, izumitelj, prostozidar, * 12. september 1744, Dunaj, Avstrija, † 31. marec 1806, Praga.

Poglej Prostozidarstvo in Tobija Gruber

Tolerančni patent

Tolerančni patent je izraz za serijo predpisov, ki jih je izdal cesar Jožef II. v okviru svojih reform v Habsburški monarhiji.

Poglej Prostozidarstvo in Tolerančni patent

Tone Perčič

Tone Perčič, slovenski pisatelj in prevajalec, * 26. december 1954, Ljubljana.

Poglej Prostozidarstvo in Tone Perčič

Traditi humilitati

Traditi humilitati je papeška bula, ki jo je napisal papež Pija VIII. leta 1829.

Poglej Prostozidarstvo in Traditi humilitati

Tretja pot (fašizem)

Tretja pot je besedna zveza, ki se je v času hladne vojne uporabljala za ideologijo neuvrščenosti, danes pa v glavnem pomeni kombinacijo svetovne globalizacije z državnimi posegi v gospodarstvo.

Poglej Prostozidarstvo in Tretja pot (fašizem)

Tretji rajh

Tretji rajh oz.

Poglej Prostozidarstvo in Tretji rajh

Velika loža Alpina

Velika loža Alpina je prostozidarska velika loža v Švici, ki je bila ustanovljena leta 1844.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Alpina

Velika loža Argentine

Sedež Velike lože Argentine v Buenos Airesu Velika loža Argentine (Gran Logia de la Argentina de libres y aceptados masones) je prostozidarska velika loža v Argentini, ki je bila ustanovljena leta 1857.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Argentine

Velika loža Armenije

Velika loža Armenije je prostozidarska velika loža v Armeniji, ki je bila ustanovljena leta 2002.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Armenije

Velika loža Avstrije

Velika loža Avstrije je prostozidarska velika loža v Avstriji, ki je bila ustanovljena leta 1905.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Avstrije

Velika loža Škotske

Velika loža Škotske je prostozidarska velika loža na Škotskem, ki je bila ustanovljena leta 30. novembra 1736.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Škotske

Velika loža Španije

Velika loža Španije je prostozidarska velika loža v Španiji, ki je bila ustanovljena 6. novembra 1982 v Madridu.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Španije

Velika loža Švedske

Velika loža Švedske je prostozidarska velika loža na Švedskem, ki je bila ustanovljena leta 1735.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Švedske

Velika loža Čila

Velika loža Čila je prostozidarska velika loža v Čilu, ki je bila ustanovljena 24. maja 1862.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Čila

Velika loža Bolivije

Velika loža Bolivije je prostozidarska velika loža v Boliviji, ki je bila ustanovljena leta 1929.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Bolivije

Velika loža Danske

Velika loža Danske je prostozidarska velika loža na Danskem, ki je bila ustanovljena leta 1743.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Danske

Velika loža Dominikanske republike

Velika loža Dominikanske republike (Gran Logia de la República Dominicana) je prostozidarska velika loža v Dominikanski republiki, ki je bila ustanovljena leta 1858.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Dominikanske republike

Velika loža Filipinov

Velika loža Filipinov je prostozidarska velika loža na Filipinih, ki je bila ustanovljena 18. decembra 1912.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Filipinov

Velika loža Grčije

Velika loža Grčije je prostozidarska velika loža v Grčiji, ki je bila ustanovljena leta 1811.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Grčije

Velika loža Gvatemale

Velika loža Gvatemale je prostozidarska velika loža v Gvatemali, ki je bila ustanovljena leta 1903.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Gvatemale

Velika loža Hrvaške

Velika loža Hrvaške je prostozidarska velika loža na Hrvaškem, ki je bila ustanovljena 8. septembra 1997.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Hrvaške

Velika loža Indije

Velika loža Indije je prostozidarska velika loža v Indiji, ki je bila ustanovljena 24. novembra 1971.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Indije

Velika loža Irske

Velika loža Irske je prostozidarska velika loža na Irskem, ki je bila ustanovljena 24. junija 1725.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Irske

Velika loža Islandije

Velika loža Islandije je prostozidarska velika loža na Islandiji, ki je bila ustanovljena 23. junija 1951.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Islandije

Velika loža Izraela

Velika loža Izraela je prostozidarska velika loža v Izraelu, ki je bila ustanovljena 20. oktobra 1953.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Izraela

Velika loža Japonske

Velika loža Japonske je prostozidarska velika loža na Japonskem, ki je bila ustanovljena 1. junija 1957.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Japonske

Velika loža Kanade

Velika loža Kanade je prostozidarska velika loža v Kanadi, ki je bila ustanovljena 10. oktobra 1855.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Kanade

Velika loža Kitajske

Velika loža Kitajske je prostozidarska velika loža v Kitajskem, ki je bila ustanovljena leta 1949.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Kitajske

Velika loža Kostarike

Velika loža Kostarike (Gran Logia de Costa Rica) je prostozidarska velika loža v Kostariki, ki je bila ustanovljena 7. decembra 1899.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Kostarike

Velika loža Kube

Velika loža Kube je prostozidarska velika loža na Kubi, ki je bila ustanovljena 5. decembra 1859.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Kube

Velika loža Londona

Velika loža Londona (izvirno angleško Great Lodge of London) je bila prva prostozidarska velika loža, ki je nastala 24. junija 1717, ko so se združili štiri londonske lože: Pri goski in ražnju, Pri kroni, Pri jablani in Pri kupi in grozdju.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Londona

Velika loža Luksemburga

Velika loža Luksemburga je prostozidarska velika loža v Luksemburgu, ki je bila ustanovljena 28. maja 1803.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Luksemburga

Velika loža Nizozemske

Velika loža Nizozemske je prostozidarska velika loža na Nizozemskem, ki je bila ustanovljena 26. decembra 1756.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Nizozemske

Velika loža Norveške

Velika loža Norveške je prostozidarska velika loža na Norveškem, ki je bila ustanovljena leta 1949.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Norveške

Velika loža Nove Zelandije

Velika loža Nove Zelandije je prostozidarska velika loža v Novi Zelandiji, ki je bila ustanovljena 29. aprila 1890.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Nove Zelandije

Velika loža Paname

Velika loža Paname je prostozidarska velika loža v Panami, ki je bila ustanovljena 16. aprila 1916.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Paname

Velika loža Peruja

Velika loža Peruja je prostozidarska velika loža v Peruju, ki je bila ustanovljena leta 1882.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Peruja

Velika loža Portorika

Velika loža Portorika je prostozidarska velika loža v Portoriku, ki je bila ustanovljena leta 1885.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Portorika

Velika loža Portugalske

Grb lože Velika loža Portugalske je prostozidarska velika loža na Portugalskem, ki je bila ustanovljena 19. junija 1994.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Portugalske

Velika loža Queensland

Velika loža Queensland je prostozidarska velika loža v Queenslandu, ki je bila ustanovljena 21. aprila 1921.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Queensland

Velika loža Senegala

Velika loža Senegala je prostozidarska velika loža v Senegalu, ki je bila ustanovljena leta 1993.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Senegala

Velika loža Slovenije

Velika loža Slovenije je prostozidarska velika loža v Sloveniji (kratica, VLS), ki je bila ustanovljena 16. oktobra 1999.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Slovenije

Velika loža Tasmanije

Velika loža Tasmanije je prostozidarska velika loža v Tasmaniji, ki je bila ustanovljena 26. junija 1890.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Tasmanije

Velika loža Turčije

Velika loža Turčije je prostozidarska velika loža v Turčiji, ki je bila ustanovljena 13. julija 1909.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Turčije

Velika loža Urugvaja

Velika loža Urugvaja je prostozidarska velika loža v Urugvaju, ki je bila ustanovljena leta 1940.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Urugvaja

Velika loža Venezuele

Velika loža Venezuele je prostozidarska velika loža v Venezueli, ki je bila ustanovljena leta 1824.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Venezuele

Velika loža Zahodne Avstralije

Velika loža Zahodne Avstralije je prostozidarska velika loža v Zahodni Avstraliji, ki je bila ustanovljena 27. februarja 1900.

Poglej Prostozidarstvo in Velika loža Zahodne Avstralije

Velika nacionalna loža Francije

Velika nacionalna loža Francije (izvirno francosko Grande Loge Nationale Française) je trenutno edina prostozidarska velika loža v Franciji, ki deluje v uniji z Združeno veliko ložo Anglije; ustanovljena je bila leta 1913.

Poglej Prostozidarstvo in Velika nacionalna loža Francije

Velika narodna loža Poljske

Velika narodna loža Poljske je prostozidarska velika loža na Poljskem, ki je bila obnovljena leta 1991.

Poglej Prostozidarstvo in Velika narodna loža Poljske

Velika regularna loža Jugoslavije

Velika regularna loža Jugoslavije je prostozidarska velika loža v Jugoslaviji, ki je bila ustanovljena 9. junija 1919.

Poglej Prostozidarstvo in Velika regularna loža Jugoslavije

Velika simbolična loža Madžarske

Velika simbolična loža Madžarske je prostozidarska velika loža na Madžarskem, ki je bila ustanovljena 21. marca 1886.

Poglej Prostozidarstvo in Velika simbolična loža Madžarske

Velika simbolična loža Paragvaja

Velika simbolična loža Paragvaja (Gran Logia Simbólica del Paraguay) je prostozidarska velika loža v Paragvaju, ki je bila ustanovljena leta 1969.

Poglej Prostozidarstvo in Velika simbolična loža Paragvaja

Veliki svečenik

Véliki svečenik ali vélika svečenica je naziv, ki običajno pomeni osebo na položaju glavnega svečenika/svečenice ali voditelja verske sekte.

Poglej Prostozidarstvo in Veliki svečenik

Veliki vzhod Italije

Veliki vzhod Italije (izvirno italijansko Grande Oriente d'Italia) je prostozidarska velika loža v Italiji, ki je bila ustanovljena leta 1805.

Poglej Prostozidarstvo in Veliki vzhod Italije

Victor Horta

Victor Pierre Horta (Victor, baron Horta po 1932); belgijski arhitekt in oblikovalec, * 6. januar 1861, Gent, † 8. september 1947, Bruselj.

Poglej Prostozidarstvo in Victor Horta

Vito Miceli

Vito Miceli, italijanski general, obveščevalec in prostozidar, * 6. januar 1916, † 1. december 1990.

Poglej Prostozidarstvo in Vito Miceli

Vrtnica

Vŕtnica (Rosa), starinsko tudi gártroža, je rod grmičastih rastlin iz družine rožnic z več kot 100 vrstami, ki se naravno pojavljajo na severni polobli, večinoma v zmernem pasu Evrazije in manj v Severni Ameriki.

Poglej Prostozidarstvo in Vrtnica

Warren G. Harding

Warren Gamaliel Harding, ameriški politik, publicist in prostozidar, * 2. november 1865, Blooming Grove, Ohio, † 2. avgust 1923, San Francisco, Kalifornija.

Poglej Prostozidarstvo in Warren G. Harding

Wolfgang Amadeus Mozart

Wolfgang Amadeus Mozart (27. januar 17565. december 1791) je bil ploden in vpliven skladatelj klasičnega obdobja.

Poglej Prostozidarstvo in Wolfgang Amadeus Mozart

Zaklad pozabljenih

Zaklad pozabljenih (izvirni naslov National Treasure) je pustolovski film družbe Walt Disney Pictures iz leta 2004.

Poglej Prostozidarstvo in Zaklad pozabljenih

Združena velika loža Anglije

Združena velika loža Anglije (izvirno angleško United Grand Lodge of England; kratica UGLE) je prostozidarska velika loža v Angliji in v Walesu, ki je bila ustanovljena 24.

Poglej Prostozidarstvo in Združena velika loža Anglije

Združena velika loža Avstralije New South Wales

Združena velika loža Avstralije New South Wales je prostozidarska velika loža v New South Walesu, ki je bila ustanovljena leta 1888.

Poglej Prostozidarstvo in Združena velika loža Avstralije New South Wales

Združena velika loža Victoria

Združena velika loža Victoria je prostozidarska velika loža v Victorii, ki je bila ustanovljena leta 1889.

Poglej Prostozidarstvo in Združena velika loža Victoria

Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev

Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev (1573-1795).

Poglej Prostozidarstvo in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev

1981

1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Prostozidarstvo in 1981

24. junij

24.

Poglej Prostozidarstvo in 24. junij

Prav tako znan kot Prostozidar, Prostozidarji.

, Hugh F. Foster mlajši, Humanum genus, Iluminati, Ivan Ahčin, Jack Razparač, Jacques de Molay, Jakob Michael Reinhold Lenz, James Young Simpson, Janez Karl Filip Kobencl, Jean Sibelius, Johann Wilhelm Kellner von Zinnendorf, John Brademas, John Northcott, Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande, Jurij Vega, Kamnoseštvo, Karbonarji, Karel XIII. Švedski, Katakombe, Koncentracijsko taborišče Buchenwald, L' Amitié de Guerre, L'Union Parfaite, La Plata, Leo Apostel, Licio Gelli, Lorenski križ, Markiz Pombal, Masonska žalna glasba, Maurizio Costanzo, Mehiška vojna za neodvisnost, Michele Sindona, Miguel de Unamuno, Miran Rems, Mirari vos, Multiplices inter, Murat V., Narodna velika loža Češke, Neapeljsko kraljestvo, Noč dolgih nožev, Officio sanctissimo, Papež Benedikt XIV., Papež Frančišek, Papež Gregor XVI., Papež Klemen XIV., Papež Leon XII., Papež Leon XIII., Papež Pij VII., Papež Pij VIII., Pierre Choderlos de Laclos, Poboj v Bologni, Pomeni imen asteroidov: 10001–11000, Praeclara gratulationis publicae, Providas Romanorum, Prudentia, Zagreb, Qui pluribus, Quibus quantisque malis, Quo graviora, Quo graviora mala, Rafael del Riego, Razsvetljenstvo, Regularna velika loža Belgije, Rekviem (Mozart), Rimskokatoliška cerkev in prostozidarstvo, Robert Moray, Roberto Calvi, Rochestrska stolnica, Rudolf Habsburško-Lotarinški (prestolonaslednik), Rudolf Steiner, Ruski imperij, Sandi Sitar, Seznam filozofskih vsebin, Seznam papeških okrožnic, Seznam prostozidarskih velikih lož, Siegfried von Taufferer, Sigismund Gondola, Sigismund Pagliaruzzi, Simfonija št. 40 (Mozart), Skozi luči in sence, Tempelj, Teorija zarote, Tobija Gruber, Tolerančni patent, Tone Perčič, Traditi humilitati, Tretja pot (fašizem), Tretji rajh, Velika loža Alpina, Velika loža Argentine, Velika loža Armenije, Velika loža Avstrije, Velika loža Škotske, Velika loža Španije, Velika loža Švedske, Velika loža Čila, Velika loža Bolivije, Velika loža Danske, Velika loža Dominikanske republike, Velika loža Filipinov, Velika loža Grčije, Velika loža Gvatemale, Velika loža Hrvaške, Velika loža Indije, Velika loža Irske, Velika loža Islandije, Velika loža Izraela, Velika loža Japonske, Velika loža Kanade, Velika loža Kitajske, Velika loža Kostarike, Velika loža Kube, Velika loža Londona, Velika loža Luksemburga, Velika loža Nizozemske, Velika loža Norveške, Velika loža Nove Zelandije, Velika loža Paname, Velika loža Peruja, Velika loža Portorika, Velika loža Portugalske, Velika loža Queensland, Velika loža Senegala, Velika loža Slovenije, Velika loža Tasmanije, Velika loža Turčije, Velika loža Urugvaja, Velika loža Venezuele, Velika loža Zahodne Avstralije, Velika nacionalna loža Francije, Velika narodna loža Poljske, Velika regularna loža Jugoslavije, Velika simbolična loža Madžarske, Velika simbolična loža Paragvaja, Veliki svečenik, Veliki vzhod Italije, Victor Horta, Vito Miceli, Vrtnica, Warren G. Harding, Wolfgang Amadeus Mozart, Zaklad pozabljenih, Združena velika loža Anglije, Združena velika loža Avstralije New South Wales, Združena velika loža Victoria, Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev, 1981, 24. junij.