Kazalo
84 odnosi: Afrika, Ajgina, Ameriški dolar, Anat, Antična Šparta, Ares, Argos (mesto), Atena Partenos, Atena Promahos, Atene, Atenska akropola, Atika, Belorepec, Biblos, Bojna ladja Galaktika (TV-serija, 2004), Civilizacija, Dvanajst bogov Olimpa, Elektra, Eneida, Fenicija, Gaja, Gliptoteka, Gorgona, Grščina, Grška mitologija, Hefajst, Heraklej, Herkul, Hermes, Herodot, Heziod, Hoanon, Homer, Iliada, Jazon, Kače, Klitajmnestra, Knosos, Kopje, Kronos, Larisa, Latinščina, Lidijščina, Linearna pisava A, Linearna pisava B, Louvre, Meduza (mitologija), Metamorfoze, Minerva (božanstvo), Modrost, ... Razširi indeks (34 več) »
- Boginje kmetijstva
- Boginje kovaštva
- Boginje miru
- Boginje modrosti
- Boginje pravice
- Boginje umetnosti
- Boginje vojne
- Dvanajst bogov Olimpa
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Atena in Afrika
Ajgina
Ajgina (grško Αίγινα, Aígina, starogrško Αἴγῑνα) je eden od Saronskih grških otokov v Saronskem zalivu, 27 kilometrov od Aten.
Poglej Atena in Ajgina
Ameriški dolar
Amêriški dólar je uradna valuta Združenih držav Amerike.
Poglej Atena in Ameriški dolar
Anat
Anat (hebrejsko עֲנָת, ʿĂnāth, feničansko 𐤏𐤍𐤕, ʿAnōt, ugaritsko 𐎓𐎐𐎚, ʿnt, grško, Anath, egipčansko Anit, Antit, Anit, Anti ali Anant) je bila pomembna semitska boginja.
Poglej Atena in Anat
Antična Šparta
Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.
Poglej Atena in Antična Šparta
Ares
Ares je bil v grški mitologiji bog vojne in bojnega polja.
Poglej Atena in Ares
Argos (mesto)
Argos (grško Άργος, Árgos; starogrško Ἄργος, Árɡos) je mesto in nekdanja občina v Argolidi na Peloponezu v Grčiji.
Poglej Atena in Argos (mesto)
Atena Partenos
Atena Partenos (stara grščina: Ἀθηνᾶ Παρθένος, dobesedno Atena Devica) je ogromen krizelefantinski kip (iz zlata in slonovine) grške boginje Atene, ki so ga izdelali Fidija in njegovi pomočniki.
Poglej Atena in Atena Partenos
Atena Promahos
Atena Promahos (Ἀθηνᾶ Πρόμαχος, "tista, ki vodi v boj") je bil ogromen bronast kip Atene, ki ga je izdelal Fidija in je stal med Propilejami in Partenonom na Akropoli v Atenah.
Poglej Atena in Atena Promahos
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Atena in Atene
Atenska akropola
Atenska Akropola (stara grščina: Ἀκρόπολις; moderna grščina: Ακρόπολη Αθηνών Akrópoli Athinón) je starodavna citadela na visoki pečini nad mestom Atene z ostanki več antičnih zgradb velikega arhitekturnega in zgodovinskega pomena, najbolj znan pa je Partenon.
Poglej Atena in Atenska akropola
Atika
Atika (translit) je upravna regija Grčije, ki obsega celotno metropolitansko območje Aten, katerega glavno mesto je glavno in največje mesto države, Atene.
Poglej Atena in Atika
Belorepec
Belorèpec ali postójna (znanstveno ime Haliaeetus albicilla), tudi jezerski orel, je ujeda iz družine kraguljev (Accipitridae).
Poglej Atena in Belorepec
Biblos
Biblos je mesto v Libanonu ob obali Sredozemskega morja, ki leži približno 40 km severno od Bejruta.
Poglej Atena in Biblos
Bojna ladja Galaktika (TV-serija, 2004)
Bojna ladja Galactica (v izvirniku Battlestar Galactica) je znanstvenofantastična televizijska serija, ki jo je ustvaril scenarist in producent Ronald D. Moore in je bila na sporedu med letoma 2004 in 2009 na ameriškem televizijskem kanalu Sci Fi Channel.
Poglej Atena in Bojna ladja Galaktika (TV-serija, 2004)
Civilizacija
Ostanki Machu Picchu, »izgubljenega mesta Inkov«, ki je postal simbol Inkovske civilizacije. Civilizacija (lat. civilitas.
Poglej Atena in Civilizacija
Dvanajst bogov Olimpa
Monsiaujeva slika ''Dvanajst bogov Olimpa'' V starogrški religiji in grški mitologiji so olimpska dvanajsterica glavna božanstva grškega panteona, kamor so običajno šteti Zevs, Hera, Pozejdon, Demetra, Atena, Apolon, Artemida, Ares, Afrodita, Hefajst, Hermes in Hestija ali Had.
Poglej Atena in Dvanajst bogov Olimpa
Elektra
Elektra ob Agamemnonovem grobu (Frederic Leighton, 1869) Elektra je lik iz grške mitologije, hči kralja Agamemnona in njegove žene Klitajmnestre, ki spravi na varno svojega brata Oresta ob družinski tragediji, ko Klitajmnestra s pomočjo ljubimca Ajgista ubije Agamemnona.
Poglej Atena in Elektra
Eneida
Eneida je ep rimskega pesnika Vergila, ki ga je napisal med letoma 29.
Poglej Atena in Eneida
Fenicija
Fenícija je zgodovinska država ob obali Sirije in Libanona med Latakijo na severu in hribom Karmel na jugu.
Poglej Atena in Fenicija
Gaja
Münchnu (Inv. W504) Gája ali tudi Géa je v grški mitologiji boginja Zemlje, mati vesoljstva.
Poglej Atena in Gaja
Gliptoteka
Gliptoteka v Münchnu okoli konec 19. stoletja Gliptoteka (grško Glyptothek, sestavljenka iz: glyptos, izrezan + teka / theke /, škatla, shramba) je sistematično urejena zbirka, tudi muzej ali oddelek muzeja kamnorezov ali kiparskih del.
Poglej Atena in Gliptoteka
Gorgona
Meduza. Gorgona (starogrško Γοργών/Γοργώ Gorgon/Gorgo) je v grški mitologiji krvoločna pošast, ženska z ostrimi čekani ter živimi, strupenimi kačami namesto las.
Poglej Atena in Gorgona
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Atena in Grščina
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Atena in Grška mitologija
Hefajst
Hefajst v svoji kovačniciAndrea Mantegna (1431-1506) Hefajst je v grški mitologiji bog ognja in kovaštva; sin Zevsa in Here, Afroditin mož.
Poglej Atena in Hefajst
Heraklej
Herkul, rimska skulptura iz 2. stoletja pr. n. št. Heraklej tudi Herakles (grško Ἡρακλῆς: Hēraklēs, latinsko Hercules) je bil najslavnejši grški junak.
Poglej Atena in Heraklej
Herkul
Antonia del Pollaiola Herkul je bil v rimski mitologiji mitološki junak, v grški mitologiji znan kot Heraklej (Ἡρακλῆς).
Poglej Atena in Herkul
Hermes
Hermes (grško Ἑρμῆς) je olimpski bog v grški religiji in mitologiji, sin Zevsa in Plejade Maje.
Poglej Atena in Hermes
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Atena in Herodot
Heziod
Heziod (tudi Hesiod) (Hêsíodos, latinsko Hesiodus), grški pesnik in rapsod, živel okoli 700 pr. n. št. v Askri v Beociji.
Poglej Atena in Heziod
Hoanon
Hoanon (grško ξόανον iz glagola ξέειν, xeein, rezljati ali strgati) je bila antična lesena kultna podoba v antični Grčiji.
Poglej Atena in Hoanon
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Poglej Atena in Homer
Iliada
Ambrozijanske Iliade) Iliada (v stari grščini: Ἰλιάς 'Iliás'; omenja se tudi kot Pesem o Ilionu) je ep, napisan v daktilskem heksametru, katerega avtorstvo se tradicionalno pripisuje Homerju.
Poglej Atena in Iliada
Jazon
Kip Jazona pred gradom Schönbrunn na Dunaju Jazon prinaša zlato runo Peliju, detajl z grške vaze Jazon (starogrško: Ιάσων, etruščansko: Easun) je bil v grški mitologiji heroj, ki se je s skupino Argonavtov podal na iskanje zlatega runa.
Poglej Atena in Jazon
Kače
Kače (znanstveno ime Serpentes) so mesojedi plazilci brez okončin, ki jih uvrščamo v red luskarjev (Squamata), torej so sorodne kuščarjem, krokodilom in želvam.
Poglej Atena in Kače
Klitajmnestra
John Collier, 1882 Klitajmnestra (izvirno Κλυταιμνήστρα) je bila v grški mitologiji žena Agamemnona, kralja Miken in sestra Helene Trojanske.
Poglej Atena in Klitajmnestra
Knosos
Knosos (Κνωσός) je bronastodobno arheološko najdišče na grškem otoku Kreta z ostanki najstarejšega mesta v Evropi.
Poglej Atena in Knosos
Kopje
Kópje je hladno orožje.
Poglej Atena in Kopje
Kronos
V grški mitologiji je bil Kron ali Kronos (iz grščine Κρόνος, Krónoς) vodja in najmlajši iz prve generacije Titanov, božjih potomcev Urana, nebo in Gaje, zemlja.
Poglej Atena in Kronos
Larisa
Larisa je glavno mesto grške regije (nekdanje periferije) Tesalije in glavno mesto regionalne enote.
Poglej Atena in Larisa
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Atena in Latinščina
Lidijščina
Lidijščina je izumrl anatolski jezik.
Poglej Atena in Lidijščina
Linearna pisava A
Linearna pisava A je nerazvozlana pisava, ki se je uporabljala v antični Grčiji (tudi kretski hieroglifi so nerazvozlani).
Poglej Atena in Linearna pisava A
Linearna pisava B
Linearna pisava B je večinoma zlogovni grafični sistem, ki so ga v drugi polovici drugega tisočletja pred našim štetjem uporabljali za zapisovanje stare oblike grščine.
Poglej Atena in Linearna pisava B
Louvre
Louvre Musée du Louvre, uradno Grand Louvre ali enostavno Louvre je narodni muzej Francije, najbolj obiskan muzej na svetu in zgodovinski spomenik. Nahaja se v središču Pariza, na desnem bregu reke Sene v 1. okrožju. Približno 35.000 predmetov (od 3. tisočletja pr. n. št. do 19.
Poglej Atena in Louvre
Meduza (mitologija)
Meduza, kot jo je upodobil Caravaggio. Meduza (grško Μέδουσα) je bila v grški mitologiji ena izmed treh sester gorgon, grozna pošast s kačami namesto las.
Poglej Atena in Meduza (mitologija)
Metamorfoze
Metamorfoze ali Preobrazbe so epska pesnitev rimskega pesnika Ovida, ki obsega nekaj več kot 12.000 verzov.
Poglej Atena in Metamorfoze
Minerva (božanstvo)
Kip Minerve iz Louvra Minerva je rimska boginja modrosti in strateškega bojevanja ter zaščitnica umetnosti, trgovine in strategije.
Poglej Atena in Minerva (božanstvo)
Modrost
Celzovi knjižnici v Efezu v Turčiji Modrost (starogrško Σοφία, latinsko Sapientia, hebrejsko Hokhmah, angleško wisdom) označuje predvsem poglobljeno razumevanje medsebojnih odnosov v naravi, življenju in družbi ter sposobnost spoprijemanja s problemi in težavami.
Poglej Atena in Modrost
Neit
Neit (iz grškega kojne Νηΐθ, Neith, izposojeno iz demotske oblike staroegipčanskega nt, ki se je izvirno verjetno pisal nrt, "ona je strašna", koptsko ⲛⲏⲓⲧ), tudi Nit ali Net, je bila zgodnja egipčanska boginja.
Poglej Atena in Neit
Nike
Bronasti kip Nike iz Louvra Skulptura Nike v Efezu Nike, tudi Nika (nīke), je v grški mitologiji boginja zmage.
Poglej Atena in Nike
Nimfa
Charles Amable Lenoir,''Nimfa v gozdu'' Nimfe (starogrš. νύμφη, nymphē) so v grški mitologiji lepa ženska bitja v naravi, ki so se lahko naredila nevidna.
Poglej Atena in Nimfa
Obrt
Obrt Obrt je gospodarska dejavnost, ki je manjša kot industrija, izvajajo jo obrtniki.
Poglej Atena in Obrt
Odisej
Doprsni kip Odiseja Odisej (Ulikses) je bil v grški mitologiji kralj grškega otoka Itaka, sin Avtolikove hčere Antikleje in Laerta (ali Sizifa), mož Penelope in oče Telemaha.
Poglej Atena in Odisej
Odiseja
Odiseja (Odísseia) je grški junaški ep.
Poglej Atena in Odiseja
Okean
Okean (grško Ὠκεανός Ōkeanós), tudi Ogenos (Ogenos, Ωγηνος) ali Ogen (Ωγην), je bil božanski lik v klasični antiki, pri Grkih in Rimljanih bog morja in oceanov, ki obkrožajo svet.
Poglej Atena in Okean
Oklep
Srednjeveški kovinski oklep Oklep je zaščitni sloj na telesu ali vozilu, ki je namenjen zaščiti uporabnika v bojnih situacijah.
Poglej Atena in Oklep
Olimp
Olimp (grščina: Όλυμπος, tj. transliterirana kot Olimp, na grških zemljevidih Oros Olympos) je najvišja gora v Grčiji in za bolgarsko Musalo druga najvišja gora na Balkanskem polotoku.
Poglej Atena in Olimp
Olimpija
Olimpija je bilo grško svetišče Zevsa in Here, kjer so potekale prvotne olimpijske igre.
Poglej Atena in Olimpija
Oljka
Oljka (znanstveno ime Olea) je rod dreves iz družine oljkovk ali njihov plod, imenovan tudi oliva.
Poglej Atena in Oljka
Pajki
Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.
Poglej Atena in Pajki
Paladij (klasična antika)
V grški in rimski mitologiji je bil paladij ali paladium kultna podoba, od katere je bila odvisna varnost Troje in pozneje Rima; lesen kip (hoanon) Atene Palade, ki sta ga Odisej in Diomed ukradla iz citadele v Troji in ga je pozneje Enej prinesel v mesto Rim.
Poglej Atena in Paladij (klasična antika)
Partenon
tegul (strešnikov), naslonjena na leseno oporo. Pártenon je glavni tempelj atenske akropole, posvečen boginji Ateni.
Poglej Atena in Partenon
Perzej
Kip Perzeja, ki je pravkar odsekal Meduzino glavo Perzej (grško Περσεύς: Perseús) je bil v grški mitologiji sin Danaje in boga Zevsa ter vnuk Akrizija, kralja Argosa.
Poglej Atena in Perzej
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Poglej Atena in Platon
Polifem
Polifem (grško Πολύφημος, Polúphêmos) je v grški mitologiji Kiklop, Pozejdonov in Tozin sin.
Poglej Atena in Polifem
Posilstvo
''Bolgarske mučenice'', 1877, slika ruskega slikarja Konstantina Makovskega Posilstvo spada pod kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost in je v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije opredeljeno v 180.
Poglej Atena in Posilstvo
Pozejdon
Pozejdon s trizobom Pozejdon je bil v grški mitologiji bog morja.
Poglej Atena in Pozejdon
Prometej
Prometej človeštvu prinaša ogenj (Heinrich Friedrich Füger, okrog 1817) Prometej (grško Προμηθευς, Prometheus - 'ki vnaprej misli') je v grški mitologiji eden od Titanov (sin Japeta in Klimene) ene od Okeanid ter Atlantov in Epimetejev brat.
Poglej Atena in Prometej
Publij Ovidij Naso
Publij Ovidij Nazon, bolje znan kot Ovidij ali Ovid, rimski pesnik, * 20. marec 43 pr. n. št., Sulmona, † 17, Tomi.
Poglej Atena in Publij Ovidij Naso
Robert Graves
Robert von Ranke Graves (znan tudi kot Robert Ranke Graves), angleški pesnik, prevajalec in pisatelj, * 24. julij 1895, Wimbledon, London, Anglija, † 7. december 1985, Deià, Majorka, Španija.
Poglej Atena in Robert Graves
Sais
Sais (egipčansko Zau, arabsko صا الحجر, Sa Alhujr, starogrško, Sáïs, koptsko ⲥⲁⲓ) ali Sa El Hagar je bilo staroegičansko mesto ob Kanopskem rokavu Nila v zahodni Nilovi delti.
Poglej Atena in Sais
Selena
Kip Selene Selena (grško Σελήνη) je v grški mitologiji boginja meseca.
Poglej Atena in Selena
Sova
Sova lahko pomeni.
Poglej Atena in Sova
Sperma
Spêrma ali séme oz.
Poglej Atena in Sperma
Starogrška umetnost
Umetnost antične Grčije je zelo vplivala na kulturo mnogih držav po vsem svetu, še posebej v kiparstvu in arhitekturi.
Poglej Atena in Starogrška umetnost
Tkalstvo
Tkanje na pokončnih statvah Tkalstvo je bilo poleg lončarstva najpomembnejša domača obrt in dejavnost v Sloveniji.
Poglej Atena in Tkalstvo
Troja
Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.
Poglej Atena in Troja
Trojanska vojna
''Padec Troje'', Johann Georg Trautmann (1713–1769). Iz zbirke badenskih nadvojvod, Karlsruhe Trojánska vòjna je po izročilu vojna Ahajcev proti mestu Troja v Mali Aziji, povod zanjo pa je ugrabitev/pobeg Helene, žene špartanskega kralja Menelaja s Parisom, sinom trojanskega kralja Priama.
Poglej Atena in Trojanska vojna
Vergilij
Publij Vergilij Maron, bolje znan kot Vergílij ali Vergíl (latinsko: Publius Vergilius Maro), rimski pesnik, * 15. oktober 70 pr. n. št., Andes pri Mantovi, Italija, † 21. september 19 pr. n. št., Brindisi, Italija.
Poglej Atena in Vergilij
Vojna
Vôjna ali arhaično vojska je izredno zaostren družbeni spopad, v katerem se družbene skupnosti (plemena, ljudstva, razredi, rasne, etnične, verske in druge skupnosti, gibanja, države in združenja držav) kontinuirano in organizirano borijo za uveljavitev svojih ciljev, ob pretežni uporabi množičnega oboroženega boja, ki po obsegu in posledicah bistveno presega druge oblike oboroženega nasilja, na isti ravni družbenega razvoja in vojaške tehnologije.
Poglej Atena in Vojna
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Poglej Atena in Zevs
430 pr. n. št.
Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 480. pr. n. št. 470. pr. n. št. 460. pr. n. št. 450. pr. n. št. 440. pr. n. št. - 430. pr. n. št. - 420. pr. n. št. 410. pr. n. št.
Poglej Atena in 430 pr. n. št.
Glej tudi
Boginje kmetijstva
Boginje kovaštva
Boginje miru
Boginje modrosti
Boginje pravice
Boginje umetnosti
Boginje vojne
Dvanajst bogov Olimpa
Prav tako znan kot Areja, Asána, Atena Areja, Atena Ergane, Atena Palada, Atena Palas, Athena Areia, Athena Ergane, Athena Parthenos, Athiná, Athénē, Athēnâ, Pallas Athena, Polias, , Άθηνά.