Kazalo
26 odnosi: Akrolit, Antična Grčija, Apolon, Atenska akropola, Beocija, Dedal, Diana, Erehtejon, Fidija, Hera, James George Frazer, Kibela, Knosos, Kreta, Krizelefantinska tehnika, Kult, Kuros, Marseille, Paladij (klasična antika), Pavzanij (geograf), Poliklet, Publij Ovidij Naso, Rim, Samos, Strabon, Velemesto.
- Grška mitologija
Akrolit
Doprsni kip Antinous Mondragone, akrolit kultne podobe božanskega Antinousa Konstantinova glava; bel marmor, opeka, les, pozlačen bron; Rim, Kapitolski Muzeji Akrolit (iz grških Akros.
Poglej Hoanon in Akrolit
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Hoanon in Antična Grčija
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Hoanon in Apolon
Atenska akropola
Atenska Akropola (stara grščina: Ἀκρόπολις; moderna grščina: Ακρόπολη Αθηνών Akrópoli Athinón) je starodavna citadela na visoki pečini nad mestom Atene z ostanki več antičnih zgradb velikega arhitekturnega in zgodovinskega pomena, najbolj znan pa je Partenon.
Poglej Hoanon in Atenska akropola
Beocija
Beocija (tudi Bojotija; Voiotía ali Boecija) je pokrajina in okrožje v osrednji Grčiji, med Evbojskim in Korintskim zalivom, severno od Aten na polotoku Atika.
Poglej Hoanon in Beocija
Dedal
Dedal (levo) izdeluje krila za pobeg s Krete Dedal (Dajdal, grško Δαίδαλος, Daidalos, latinsko Daedalus), Metionov sin, je bil v grški mitologiji slaven stavbenik, kipar in kamnosek.
Poglej Hoanon in Dedal
Diana
Diana, bronasti kip iz konca 1. stoletja n. št. Diana (latinsko Diana, po latinski besedi diviana - sijoča) je v rimski mitologiji boginja svetlobe, zlasti mesečine, svobodne narave, divjadi, lova, zaščitnica poroda in devištva, ter državna boginja Latinov.
Poglej Hoanon in Diana
Erehtejon
Erehtejon ali Erehteum (stara grščina: Ἐρέχθειον, moderna grščina: Ερέχθειο) je antični grški tempelj na severni strani Akropole v Atenah v Grčiji, ki je bil posvečen Ateni in Pozejdonu.
Poglej Hoanon in Erehtejon
Fidija
Fidija ali Feidias (grško Φειδίας, Feidias; pribl. 480–430 pred našim štetjem) je bil grški kipar, slikar in arhitekt.
Poglej Hoanon in Fidija
Hera
Hera Campana Hera je bila v grški mitologiji hčerka Kronosa in Ree ter sestra in žena Zevsa.
Poglej Hoanon in Hera
James George Frazer
James George Frazer, škotski socialni antropolog, religiolog in filolog, * 1. januar 1854, Glasgow, Škotska, ZK, † 7. maj 1941, Cambridge, Anglija, ZK.
Poglej Hoanon in James George Frazer
Kibela
Kibela na prestolu z levom, rogom izobilja in muralno krono; rimski marmor, okoli leta 50, Getty Museum Kibela ali Cibela (frigijsko Matar Kubileya/Kubeleya - 'Kibelijina mati', morda 'Gorska mati'; lidijsko Kuvava; starogrško Κυβέλη Kybélē, Κυβήβη Kybḗlē, Κύβελις Kýbelis) je bila izvirno anatolska boginja mati; morda je imela izvor v zgodnje-neolitskem naselju Çatalhöyüku (na območju mesta Konye), kjer je najden velik kip boginje predstavljene kako sedi na levjem prestolu.
Poglej Hoanon in Kibela
Knosos
Knosos (Κνωσός) je bronastodobno arheološko najdišče na grškem otoku Kreta z ostanki najstarejšega mesta v Evropi.
Poglej Hoanon in Knosos
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Poglej Hoanon in Kreta
Krizelefantinska tehnika
Zlati in z ognjem počrnjeni fragmenti slonovine na arhaični krizelefantinski skulpturi, Arheološki muzej v Delfih Krizelefantinska tehnika (grško χρυσός, hrizós, zlato in ελεφάντινος, elefantinos, slonovina) je izraz za skulpture, narejene iz zlata in slonovine.
Poglej Hoanon in Krizelefantinska tehnika
Kult
Kúlt pomeni izkazovanje časti z molitvami ali obredi, čaščenje, navadno pretirano čaščenje.
Poglej Hoanon in Kult
Kuros
Kuros (stara grščina: κοῦρος) je sodoben izraz za prostostoječe antične grške kipe, ki se začnejo prvič pojavljati v arhaičnem obdobju v Grčiji in predstavljajo gole moške mladeniče.
Poglej Hoanon in Kuros
Marseille
Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Poglej Hoanon in Marseille
Paladij (klasična antika)
V grški in rimski mitologiji je bil paladij ali paladium kultna podoba, od katere je bila odvisna varnost Troje in pozneje Rima; lesen kip (hoanon) Atene Palade, ki sta ga Odisej in Diomed ukradla iz citadele v Troji in ga je pozneje Enej prinesel v mesto Rim.
Poglej Hoanon in Paladij (klasična antika)
Pavzanij (geograf)
Pavzanij (grško: Pausanias; okoli 110–180 n. št.) je bil grški popotnik in geograf, ki je živel v času Hadrijana, Antonina Pija in Marka Avrelija.
Poglej Hoanon in Pavzanij (geograf)
Poliklet
Poliklet (okoli 480–420 pr. n. št.) je bil starogrški kipar iz Argosa v Grčiji.
Poglej Hoanon in Poliklet
Publij Ovidij Naso
Publij Ovidij Nazon, bolje znan kot Ovidij ali Ovid, rimski pesnik, * 20. marec 43 pr. n. št., Sulmona, † 17, Tomi.
Poglej Hoanon in Publij Ovidij Naso
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Hoanon in Rim
Samos
Sámos (grško:, Sámos) je grški otok, ki leži v vzhodnem delu Egejskega morja tik ob obali Male Azije.
Poglej Hoanon in Samos
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Hoanon in Strabon
Velemesto
Tokio Velemesto ali metropola je veliko mesto, običajno politično, finančno, prometno, kulturno in izobraževalno središče regije, v kateri se nahajajo.
Poglej Hoanon in Velemesto
Glej tudi
Grška mitologija
Prav tako znan kot Xoanon.