Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Fidija

Index Fidija

Fidija ali Feidias (grško Φειδίας, Feidias; pribl. 480–430 pred našim štetjem) je bil grški kipar, slikar in arhitekt.

Kazalo

  1. 27 odnosi: Agorakrit, Alkamen, Apolon, Arhitekt, Atena, Atenska akropola, Bitka na Maratonskem polju, Delfi, Delsko-atiška pomorska zveza, Grško-perzijske vojne, Kip, Kipar, Krizelefantinska tehnika, Maraton, Grčija, Olimpija, Grčija, Partenon, Pavzanij (geograf), Periklej, Platon, Plutarh, Propileje, Sedem čudes starega veka, Slikar, Starorimska civilizacija, Zevsov kip v Olimpiji, Zlata spirala, Zlati rez.

  2. Atenska akropola
  3. Starogrški arhitekti

Agorakrit

Agorakrit (grško Ἀγοράκριτος, konec 5. stoletja pred našim štetjem) je bil slaven kipar v antični Grčiji.

Poglej Fidija in Agorakrit

Alkamen

Alkamen (starogrško: Alkaménes), grški kipar, */† 5. stoletje pr. n. št. Alcamen je bil antični grški kipar iz Lemnosa in Aten, ki je delal v 2.

Poglej Fidija in Alkamen

Apolon

Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.

Poglej Fidija in Apolon

Arhitekt

Arhitekt pri delu, 1893 Arhitekt je oseba, ki deluje na področju arhitekture in je usposobljen in ima dovoljenje za načrtovanje, projektiranje in nadzor nad gradnjo objektov.

Poglej Fidija in Arhitekt

Atena

Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).

Poglej Fidija in Atena

Atenska akropola

Atenska Akropola (stara grščina: Ἀκρόπολις; moderna grščina: Ακρόπολη Αθηνών Akrópoli Athinón) je starodavna citadela na visoki pečini nad mestom Atene z ostanki več antičnih zgradb velikega arhitekturnega in zgodovinskega pomena, najbolj znan pa je Partenon.

Poglej Fidija in Atenska akropola

Bitka na Maratonskem polju

Bitka na Maratonskem polju (tudi bitka pri Maratonu) je bitka, ki je potekala na Maratonskem polju (Atika) med Grki (Atenci in Platajci) na eni strani ter Perzijci na drugi strani leta 490 pr. n. št. v času grško-perzijskih vojn.

Poglej Fidija in Bitka na Maratonskem polju

Delfi

Delfi (grško Δελφοί Delphoi) je arheološko najdišče in sodobno mesto v Grčiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida.

Poglej Fidija in Delfi

Delsko-atiška pomorska zveza

Atene Delsko-atiška zveza je bila ustanovljena po koncu grško-perzijske vojne leta 478 pr. n. št. Vanjo je vstopila večina mest ob Egejskem morju pod vodstvom Aten.

Poglej Fidija in Delsko-atiška pomorska zveza

Grško-perzijske vojne

Grško-perzijske vojne (tudi perzijske vojne) so potekale med grškimi polisi in Perzijo.

Poglej Fidija in Grško-perzijske vojne

Kip

Miloška Venera - eden najznamenitejših antičnih kipov Kip je tridimenzionalni izdelek, ki ima status umetniškega dela.

Poglej Fidija in Kip

Kipar

Kipar pri delu Kipár (ž. kipárka) je umetnik, ki deluje na področju kiparstva.

Poglej Fidija in Kipar

Krizelefantinska tehnika

Zlati in z ognjem počrnjeni fragmenti slonovine na arhaični krizelefantinski skulpturi, Arheološki muzej v Delfih Krizelefantinska tehnika (grško χρυσός, hrizós, zlato in ελεφάντινος, elefantinos, slonovina) je izraz za skulpture, narejene iz zlata in slonovine.

Poglej Fidija in Krizelefantinska tehnika

Maraton, Grčija

Maraton (dimotiki: Μαραθώνας, Marathónas; atiškoi/ katarevusa: Μαραθών, Marathṓn) je antično grško mesto – država, danes mesto v Grčiji.

Poglej Fidija in Maraton, Grčija

Olimpija, Grčija

Olimpija (grško Ὀλυμπία; starogrško, moderno grško Olimpía), svetišče antične Grčije v Elidi na polotoku Peloponez, je znana po prvih olimpijskih igrah klasične dobe.

Poglej Fidija in Olimpija, Grčija

Partenon

tegul (strešnikov), naslonjena na leseno oporo. Pártenon je glavni tempelj atenske akropole, posvečen boginji Ateni.

Poglej Fidija in Partenon

Pavzanij (geograf)

Pavzanij (grško: Pausanias; okoli 110–180 n. št.) je bil grški popotnik in geograf, ki je živel v času Hadrijana, Antonina Pija in Marka Avrelija.

Poglej Fidija in Pavzanij (geograf)

Periklej

Pêriklej, * okoli 495 pr. n. št., Holargos/Atene, † 429 pr. n. št., Atene, cenjen starogrški govornik, politik, državnik in vojskovodja.

Poglej Fidija in Periklej

Platon

Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.

Poglej Fidija in Platon

Plutarh

Plútarh (Méstrios Ploútarchos), starogrški zgodovinar, biograf, filozof in svečenik, * okoli 48, Haironeja v Beociji, † okoli 127, Delfi.

Poglej Fidija in Plutarh

Propileje

Stopnišče proti propilejam Zunanjost propilej Propileje (grško: Προπύλαια, lat. propylon 'pred vrati') so vsak slavnostni vhod, ki temelji na izvirnih propilejah in se je uporabljal kot vhod na Akropolo v Atenah.

Poglej Fidija in Propileje

Sedem čudes starega veka

Sedem čudes starega veka (z leve na desno, z vrha do dna): Keopsova piramida, Babilonski viseči vrtovi, Artemidini tempelj, Zevsov kip v Olimpiji, Mavzolova grobnica v Halikarnasu, Rodoški kolos, Aleksandrijski svetilnik Sedem čudes starega veka je sedem zgradb, ki simbolizirajo največje arhitekturne znamenitosti, ki jih je zgradil človek v starem veku.

Poglej Fidija in Sedem čudes starega veka

Slikar

Rihard Jakopič v ateljeju Slikár je umetnik, ki ustvarja slike, dvo-razsežnostne umetnine z nanašanjem barvne emulzije oziroma barve na plosko površino.

Poglej Fidija in Slikar

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Poglej Fidija in Starorimska civilizacija

Zevsov kip v Olimpiji

Zevsov kip v Olimpiji je bil velikanski sedeči kip, približno 13 m visok, ki ga je izdelal grški kipar Fidija okoli 435 pred našim štetjem v svetišču Olimpije, Grčija, in je stal v Zevsovem templju.

Poglej Fidija in Zevsov kip v Olimpiji

Zlata spirala

samopodobne. Njihova oblika se pri spreminjanju merila neskončnokrat ponavlja. Zlata spirala je ravninska krivulja, ki se jo v polarnem koordinatnem sistemu (r, θ) opiše z enačbo: kjer sta \phi\, število zlatega reza (zlato razmerje) in \pi\, Ludolfovo število.

Poglej Fidija in Zlata spirala

Zlati rez

Zlati rez (tudi sectio divina) je razmerje, ki ga lahko ponazorimo z razdelitvijo daljice na dva neenaka dela tako, da je razmerje celotne dolžine daljice proti večjemu enako razmerju večjega proti manjšemu.

Poglej Fidija in Zlati rez

Glej tudi

Atenska akropola

Starogrški arhitekti

Prav tako znan kot Fidij.