Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Platon

Index Platon

Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.

97 odnosi: Al-Farabi, Albert Veliki, Anaksagora, Antična Šparta, Apolon, Arhit, Aristokracija, Aristotel, Arthur Schopenhauer, Askeza, Atene, Atenska šola, Avguštin iz Hipona, Bizantinsko cesarstvo, Bog, Carl Gustav Jung, Charles de Secondat, baron de Montesquieu, Demokracija, Dialektika, Dionizij Areopagit, Dodekaeder, Država (Platon), Družina, Duša, Egipt, Enakostranični petkotnik, Enakostranični trikotnik, Epistemologija, Etika, Evdoks, Evklid iz Megare, Evtifron, Filozof (Platon), Filozofija, Friedrich Nietzsche, Geometrijsko telo, Georg Wilhelm Friedrich Hegel, Georgij Gemist Pleton, Gorazd Kocijančič, Gorgija (Platon), Gottfried Wilhelm Leibniz, Grčija, Grki, Grob, Hannah Arendt, Heksaeder, Helenistično obdobje, Heraklit, Ikozaeder, Indoevropski prajezik, ..., Islam, Italija, Izobraževanje, Judovstvo, Koncept, Krščanstvo, Mark Avrelij, Martin Heidegger, Matematika, Metafizika, Mitologija, Mojster Eckhart, Nikolaj Kuzanski, Ogenj, Oktaeder, Oligarhija, Parmenid, Peloponeška vojna, Pisma (Platon), Pitagora, Pitagorejstvo, Platonizem, Platonov nauk o votlini, Platonova Akademija, Politika, Praksa, Pravo, Sedmo pismo (Platon), Seznam starogrških filozofov, Sirakuze, Slikarstvo, Sofistika, Sokrat, Sredozemlje, Stoicizem, Telo, Teologija, Teorija, Tetraeder, Thomas More, Umetnost, Vzgoja, Zodiak, 347 pr. n. št., 348 pr. n. št., 427 pr. n. št., 428 pr. n. št.. Razširi indeks (47 več) »

Al-Farabi

Abi Nasr (abu-Nasr) Mohamed ibn-Mohamed ben Uzlag ibn-Tarkan al-Farabi (Alfarabi), turški filozof in učenjak, * 870, Vasij pri Farabu, pokrajina Transoksanija, Perzija, (danes Turkmenistan), † 950, Damask, Sirija.

Novo!!: Platon in Al-Farabi · Poglej več »

Albert Veliki

Sveti Albert Veliki, (tudi Albertus Magnus, Albert iz Bollstadta, Albert Kölnski; s častnim nazivom Doctor universalis), nemški filozof, teolog, glasbenik teoretik, kemik, škof in svetnik, * 1193, Lauingen, Bavarska, Nemčija, † 15. november 1280, Köln.

Novo!!: Platon in Albert Veliki · Poglej več »

Anaksagora

Anakságora (Anaksagóras), starogrški filozof narave, * 500 pr. n. št. (496), Klazomena, severno od Mileta, Anatolija, (sedaj Turčija), † 428 pr. n. št., Lampsak na Helespontu, (danes Lapsek v Turčiji).

Novo!!: Platon in Anaksagora · Poglej več »

Antična Šparta

Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.

Novo!!: Platon in Antična Šparta · Poglej več »

Apolon

Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.

Novo!!: Platon in Apolon · Poglej več »

Arhit

Arhit (Arhítas), starogrški filozof, matematik, astronom, državnik, strateg in vojskovodja, * 428 pr. n. št. Tarent (Tarentum ali tudi Taras), Magna Graecia, sedaj Taranto, Italija, † 347 pr. n. št.

Novo!!: Platon in Arhit · Poglej več »

Aristokracija

Aristokracija (gr. aristokratia, sestavljeno iz besed αριστος (aristos) najboljši + κρατεω (krateo) vladati; vladavina najboljših) je naziv, ki najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda.

Novo!!: Platon in Aristokracija · Poglej več »

Aristotel

Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).

Novo!!: Platon in Aristotel · Poglej več »

Arthur Schopenhauer

Arthur Schopenhauer, nemški filozof, * 22. februar 1788, Gdansk, † 21. september 1860, Frankfurt na Majni, Nemčija.

Novo!!: Platon in Arthur Schopenhauer · Poglej več »

Askeza

Janez Krstnik pridiga pokoro Askeza (starogrško ασκησις askezis – vaja ali vadba; v množini pomeni tekmo) je vaja v krepostnem življenju in v prizadevanju za popolnost.

Novo!!: Platon in Askeza · Poglej več »

Atene

Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.

Novo!!: Platon in Atene · Poglej več »

Atenska šola

Atenska šola (italijansko: Scuola di Atene) je freska italijanskega renesančnega umetnika Rafaela.

Novo!!: Platon in Atenska šola · Poglej več »

Avguštin iz Hipona

Avguštin iz Hipona (latinsko Augustinus), največji latinski cerkveni oče, cerkveni učitelj, rimski cerkveni pisatelj in filozof, * 13. november 354, Tagaste (danes Souk-Ahraz, Alžirija), Numidija, Rimsko cesarstvo, † 28. avgust 430, Hippo Regius, (danes Annaba, Alžirija), Rimsko cesarstvo.

Novo!!: Platon in Avguštin iz Hipona · Poglej več »

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Novo!!: Platon in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »

Bog

V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.

Novo!!: Platon in Bog · Poglej več »

Carl Gustav Jung

Carl Gustav Jung, švicarski zdravnik in psiholog, * 26. julij 1875, Kesswil, kanton Thurgau, Švica † 6. junij 1961, Küsnacht, kanton Zürich.

Novo!!: Platon in Carl Gustav Jung · Poglej več »

Charles de Secondat, baron de Montesquieu

Charles-Louis de Secondat, baron de La Brède et de Montesquieu, francoski filozof, pravnik, politik, pisatelj.

Novo!!: Platon in Charles de Secondat, baron de Montesquieu · Poglej več »

Demokracija

Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.

Novo!!: Platon in Demokracija · Poglej več »

Dialektika

Dialéktika (grško διαλεκτική: dialektiké - argumentacija, veščina razpravljanja, razgovor)) veščina razpravljanja oziroma preiskovanja bivajočega, po kateri se iz razcepa med določeno tezo, za katero se zdi, da je sprva smiselno opredeljena, preide preko spodbijanj in dokazovanja protislovij v tezi sami (antiteza) do novega, nadgrajenega odgovora (sinteza), ki odpravlja notranja protislovja prvih dveh tez. Skozi zgodovino filozofije je dobivala različne pomenske poudarke v razponu od veščine razpravljana do ontološkega (in na meji filozofije tudi teološkega) vedenja o resnici in bivajočem. Dialektika je svoj vrhunec kot vseobsegajoči svetovnozgodovinski proces dosegla s Heglovim objektivnim idealizmom ter nadaljnjo izpeljavo z Marxovim dialektičnim materializmom. Izhodiščne opredelitve dialektike.

Novo!!: Platon in Dialektika · Poglej več »

Dionizij Areopagit

Dionizij Areopagit (grško - Dionysios ho Areopagites), starogrški filozof, teolog in cerkveni oče, * 5./6. stoletje, najverjetneje Sirija.

Novo!!: Platon in Dionizij Areopagit · Poglej več »

Dodekaeder

animacija) Dódekaeder (zelo redko tudi dvanajstérec in dvanajstêrec) je konveksni polieder, ki je omejen z dvanajstimi petkotniki.

Novo!!: Platon in Dodekaeder · Poglej več »

Država (Platon)

Država (grško Πολιτεία; Politeia; podnaslov: o pravici/pravičnem; kratica: Drž) je najdaljši Platonov sokratski dialog, napisan okoli leta 360 pr. n. št. ki predstavlja eno najpomembnejših del v zgodovini filozofije.

Novo!!: Platon in Država (Platon) · Poglej več »

Družina

Jožef Tominc - ''Pietro Stanislao Parisi z družino'' Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.

Novo!!: Platon in Družina · Poglej več »

Duša

Dúša je »skupek vseh psihičnih procesov; pomemben pojem v filozofiji in psihologiji, eden od centralnih v različnih verah.

Novo!!: Platon in Duša · Poglej več »

Egipt

Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.

Novo!!: Platon in Egipt · Poglej več »

Enakostranični petkotnik

Enakostranični petkotnik skonstruiran s štirimi krožnicami razporejenimi v zaprto verigo Enakostránični petkótnik je v ravninski geometriji petkotnik, katerega vseh pet stranic ima enako dolžino in so skladne.

Novo!!: Platon in Enakostranični petkotnik · Poglej več »

Enakostranični trikotnik

Enakostránični trikótnik je trikotnik, pri katerem so vse tri stranice enako dolge.

Novo!!: Platon in Enakostranični trikotnik · Poglej več »

Epistemologija

Epistemologija (starogrško ἐπιστήμη: epistḗmē, znanje) je izraz, ki se uporablja v dveh različnih, a sorodnih pomenih.

Novo!!: Platon in Epistemologija · Poglej več »

Etika

Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.

Novo!!: Platon in Etika · Poglej več »

Evdoks

Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.

Novo!!: Platon in Evdoks · Poglej več »

Evklid iz Megare

Evklid iz Megare, znan tudi kot Evklid Sokratski, (starogrško Εὐκλείδης ὁ Μεγαρεύς: Eukleídēs ho Megareús), starogrški sokratski filozof, ustanovitelj megarske šole, * 435 pr. n. št., † 365 pr. n. št..

Novo!!: Platon in Evklid iz Megare · Poglej več »

Evtifron

Evtifron (grško: Εὐθύφρων; podnaslov: o pobožnem; kratica: Evtf) je Platonov zgodnji sokratski dialog, v katerem se ukvarja z vprašanjem pobožnosti (grško: τὸ ὅσιον, to hosion).

Novo!!: Platon in Evtifron · Poglej več »

Filozof (Platon)

Filozof je hipotetično Platonovo delo, ki naj bi bilo zamišljeno kot nadaljevanje Sofista in Politika.

Novo!!: Platon in Filozof (Platon) · Poglej več »

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Novo!!: Platon in Filozofija · Poglej več »

Friedrich Nietzsche

Friedrich Wilhelm Nietzsche (nemška izgovorjava frídrih vílhelm níče), nemški filozof in klasični filolog, kulturni kritik, pesnik in skladatelj.* 15.

Novo!!: Platon in Friedrich Nietzsche · Poglej več »

Geometrijsko telo

konveksnega poliedra Konkavni polieder Geometríjsko teló (tudi samo teló) je v matematiki strnjeni (kompaktni) del trirazsežnega prostora omejen s ploskvami.

Novo!!: Platon in Geometrijsko telo · Poglej več »

Georg Wilhelm Friedrich Hegel

Georg Wilhelm Friedrich Hegel, nemški filozof, * 27. avgust 1770, Stuttgart, vojvodina Württemberg, Nemčija, † 14. november 1831, Berlin.

Novo!!: Platon in Georg Wilhelm Friedrich Hegel · Poglej več »

Georgij Gemist Pleton

Georgij Gemist z vzdevkom Pleton (grško: Γεώργιος Πλήθων Γεμιστός), bizantinski humanist, teolog, filolog, prevajalec, filozof in geograf, * okoli 1355, verjetno Konstantinopel, † 26. junij 1452, Mistra, Peloponez.

Novo!!: Platon in Georgij Gemist Pleton · Poglej več »

Gorazd Kocijančič

Gorazd Kocijančič, slovenski filozof, prevajalec, publicist in pesnik, * 17. september 1964, Ljubljana.

Novo!!: Platon in Gorazd Kocijančič · Poglej več »

Gorgija (Platon)

Začetek Platonovega Gorgije, tiskano v Benetkah leta 1513 Gorgija (tudi Gorgias; grško: Γοργίας; podnaslov: o govorništvu; kratica: Grg) je Platonov sokratski dialog, v katerem je v ospredju dinamična polemika med sofistiko (tudi govorništvo, retorika) in filozofijo.

Novo!!: Platon in Gorgija (Platon) · Poglej več »

Gottfried Wilhelm Leibniz

Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.

Novo!!: Platon in Gottfried Wilhelm Leibniz · Poglej več »

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Novo!!: Platon in Grčija · Poglej več »

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Novo!!: Platon in Grki · Poglej več »

Grob

Grobovi na pokopališču Grob je prostor v zemlji, oziroma drugače označen prostor, določen za pokop mrtve osebe.

Novo!!: Platon in Grob · Poglej več »

Hannah Arendt

Hannah Arendt, ameriška politična teoretičarka in filozofinja nemško-judovskega izvora, * 14. oktober 1906, Linden, Hannover, Nemčija, † 4. december 1975, New York, ZDA.

Novo!!: Platon in Hannah Arendt · Poglej več »

Heksaeder

Heksaeder je poljubni polieder, ki ima šest stranskih ploskev.

Novo!!: Platon in Heksaeder · Poglej več »

Helenistično obdobje

Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.

Novo!!: Platon in Helenistično obdobje · Poglej več »

Heraklit

Heraklit je lahko.

Novo!!: Platon in Heraklit · Poglej več »

Ikozaeder

animacija) Íkozaeder (zelo redko tudi dvajsetérec in dvajsetêrec) je konveksni polieder, ki je omejen z dvajsetimi trikotniki.

Novo!!: Platon in Ikozaeder · Poglej več »

Indoevropski prajezik

Indoevropski prajezik ali praindoevropščina je rekonstruiran jezik, skupni prednik vseh indoevropskih jezikov.

Novo!!: Platon in Indoevropski prajezik · Poglej več »

Islam

Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).

Novo!!: Platon in Islam · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Platon in Italija · Poglej več »

Izobraževanje

Indoktrinacija v učilnici, vključitev političnih vsebin v študijsko gradivo ali učitelji, ki zlorabljajo svojo vlogo pri indoktrinaciji študentov, nasprotujejo ciljem izobraževanja, ki išče svobodo misli in kritičnega mišljenja. Izobraževánje je slovenski izraz za dejavnost povečevanja znanja, tako kognitivnega kot konativnega ter obvladovanja veščin.

Novo!!: Platon in Izobraževanje · Poglej več »

Judovstvo

Júdovstvo, žídovstvo ali judaízem je abrahamska religija; vera in kultura Judov.

Novo!!: Platon in Judovstvo · Poglej več »

Koncept

Koncépt je abstrakcija ali posplošitev iz izkušnje ali rezultat transformacije obstoječih konceptov.

Novo!!: Platon in Koncept · Poglej več »

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Novo!!: Platon in Krščanstvo · Poglej več »

Mark Avrelij

Mark Avrelij, rimski vojskovodja, cesar in filozof * 26. april 121 Rim, † 17. marec 180 Vindobona (danes Dunaj).

Novo!!: Platon in Mark Avrelij · Poglej več »

Martin Heidegger

Martin Heidegger, nemški filozof, * 26. september 1889, Meßkirch, Baden-Württemberg, Nemčija, † 26. maj 1976, Freiburg, Baden-Württemberg.

Novo!!: Platon in Martin Heidegger · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: Platon in Matematika · Poglej več »

Metafizika

Rafael, Stanza della Segnatura, Rim. Metafizika (iz gr. ta meta ta physica: dobesedno tisto, kar je po naravi, kar je za naravo) pomeni obravnavo prvih počel bivajočega in sveta.

Novo!!: Platon in Metafizika · Poglej več »

Mitologija

Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.

Novo!!: Platon in Mitologija · Poglej več »

Mojster Eckhart

Mojster Eckhart (pravo ime Eckhart von Hochheim, tudi Eckehart), nemški teolog, filozof in mistik, * okoli 1260, Hochheim, Turginija, Nemčija, † okoli 1328, Avignon ali Köln.

Novo!!: Platon in Mojster Eckhart · Poglej več »

Nikolaj Kuzanski

Nikolaj Kuzanski ali Nikolaj iz Kuze (latinsko Nicolaus Cusanus), pravo ime Nikolaus Chrifftz (Krebs, Chrypffs), nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak, * 1401, Kues (slovensko Kuza, (Kuös, Küs)) ob Mozeli blizu Trierja, Porenje, Nemčija, † 11. avgust, 1464, Todi, Umbrija, Italija.

Novo!!: Platon in Nikolaj Kuzanski · Poglej več »

Ogenj

Goreča vžigalica Požarni trikotnik Gozdni požar Ôgenj je hitra oksidacija materiala v kemijskem procesu zgorevanja, ki sprošča toploto, svetlobo in različne proizvode kemijskih reakcij.

Novo!!: Platon in Ogenj · Poglej več »

Oktaeder

animacija) Óktaeder (redkeje tudi osmérec in osmêrec) je konveksni polieder v splošnem omejen z osmimi mnogokotniki (po navadi trikotniki), ki predstavljajo stranske poloskve.

Novo!!: Platon in Oktaeder · Poglej več »

Oligarhija

Oligarhija (iz starogrških besed ὀλίγοι (olígoi).

Novo!!: Platon in Oligarhija · Poglej več »

Parmenid

‎ Parménid ali Parménides (starogrško), starogrški filozof, * okoli 540 pr. n. št., Eleja, danes Velija, južna Italija, † 470 pr. n. št..

Novo!!: Platon in Parmenid · Poglej več »

Peloponeška vojna

Šparto in zaveznike) Peloponeška vojna je bila vojna med Atenami z zavezniki in Šparto z zavezniki, ki je trajala 27 let, z začetkom leta 431 pr. n. št.

Novo!!: Platon in Peloponeška vojna · Poglej več »

Pisma (Platon)

Pisma so v sklopu Corpusa Platonicuma zadnji del devete tetralogije in s tem tudi zaključek celotnega Corpusa.

Novo!!: Platon in Pisma (Platon) · Poglej več »

Pitagora

Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.

Novo!!: Platon in Pitagora · Poglej več »

Pitagorejstvo

Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.

Novo!!: Platon in Pitagorejstvo · Poglej več »

Platonizem

Platonizem je iluzija razlike, iluzorno razlikovanje sofistike in filozofije, ideologije in znanosti.

Novo!!: Platon in Platonizem · Poglej več »

Platonov nauk o votlini

Prikaz nauka o votlini Platonov nauk o votlini.

Novo!!: Platon in Platonov nauk o votlini · Poglej več »

Platonova Akademija

Raffaello Santi: Atenska šola, freska v Vatikanu Akademíja je bila izobraževalna ustanova, ki jo je leta 387 pr. n. št. ustanovil Platon.

Novo!!: Platon in Platonova Akademija · Poglej več »

Politika

Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.

Novo!!: Platon in Politika · Poglej več »

Praksa

Praksa (gr. πράξις, praxis.

Novo!!: Platon in Praksa · Poglej več »

Pravo

Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.

Novo!!: Platon in Pravo · Poglej več »

Sedmo pismo (Platon)

Sedmo pismo iz sklopa trinajstih ohranjenih Platonovih pisem velja za zgodovinsko najbolj konsistentno in filozofsko pomembno.

Novo!!: Platon in Sedmo pismo (Platon) · Poglej več »

Seznam starogrških filozofov

Seznam starogrških filozofov.

Novo!!: Platon in Seznam starogrških filozofov · Poglej več »

Sirakuze

Sirakuze (sicilijansko Sarausa/Seragusa) so zgodovinsko mesto na Siciliji in glavno mesto pokrajine Siracusa.

Novo!!: Platon in Sirakuze · Poglej več »

Slikarstvo

Slikárstvo je umetniška dejavnost, pri kateri na neko podlago (platno, papir, omet) nanašamo barve.

Novo!!: Platon in Slikarstvo · Poglej več »

Sofistika

Sofistika (gr. sophistes, modrec; tisti, ki se ukvarja z modrostjo) pomeni danes namerno rabo prikritih zmot in paradoksov' v argumentaciji.

Novo!!: Platon in Sofistika · Poglej več »

Sokrat

‎ Sokrat (Sōkrátēs), grški filozof, *4. junij 470 pr. n. št., Atene, Grčija, † 399 pr. n. št., Atene.

Novo!!: Platon in Sokrat · Poglej več »

Sredozemlje

Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.

Novo!!: Platon in Sredozemlje · Poglej več »

Stoicizem

Stoicízem je smer helenistične filozofije, ki jo je ustanovil Zenon Kitijski v Atenah v zgodnjem 3. stoletju pr. n. št. Izkazala se je za priljubljeno in stanovitno filozofijo ter pridobivala privržence po vsej Grčiji in Rimskem imperiju, dokler niso po ukazu cesarja Justinijana I. leta 529 zaprli vseh filozofskih šol, ki se niso skladale s krščansko vero.

Novo!!: Platon in Stoicizem · Poglej več »

Telo

Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.

Novo!!: Platon in Telo · Poglej več »

Teologija

Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje. Kot akademska disciplina se predava na univerzah po vsem svetu, v obliki fakultet (ang. Faculty of Theology), bogoslovnih semenišč (ang. Seminaries) ali bogoslovnih šol (ang. Schools of divinity).

Novo!!: Platon in Teologija · Poglej več »

Teorija

Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.

Novo!!: Platon in Teorija · Poglej več »

Tetraeder

animacija) Tetraéder, četvérec ali četvêrec je konveksni polieder, ki je omejen s štirimi trikotniki, v bistvu je tristrana piramida.

Novo!!: Platon in Tetraeder · Poglej več »

Thomas More

Sir Thomas More, angleški renesančni humanist, politik, pravnik, filozof, zgodovinar, pisatelj in svetnik Rimskokatoliške ter Anglikanske cerkve, * 7. februar 1478, London, Anglija, † 6. julij 1535, London.

Novo!!: Platon in Thomas More · Poglej več »

Umetnost

Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.

Novo!!: Platon in Umetnost · Poglej več »

Vzgoja

Vzgoja oziroma vzgajanje pomeni namerno delovanje odraslega človeka usmerjeno v drugega (po navadi otroka, mladostnika).

Novo!!: Platon in Vzgoja · Poglej več »

Zodiak

Slika okroglega zodiaka Zódiak ali živálski króg (zōdiakós kúklos – živalski krog, izpeljano iz: zōdion, kar je pomanjševalnica od: zōon – žival) je namišljen pas na nebu, ki se razširja približno 8° na obe strani Sončeve navidezne poti (ekliptike), in vsebuje navidezne poti Lune in planetov Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra, Saturna, Urana ter Neptuna.

Novo!!: Platon in Zodiak · Poglej več »

347 pr. n. št.

Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. - 340. pr. n. št. - 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. Leta: 352 pr. n. št. 351 pr. n. št. 350 pr. n. št. 349 pr. n. št. 348 pr. n. št. - 347 pr.

Novo!!: Platon in 347 pr. n. št. · Poglej več »

348 pr. n. št.

Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. - 340. pr. n. št. - 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. Leta: 353 pr. n. št. 352 pr. n. št. 351 pr. n. št. 350 pr. n. št. 349 pr. n. št. - 348 pr.

Novo!!: Platon in 348 pr. n. št. · Poglej več »

427 pr. n. št.

Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 470. pr. n. št. 460. pr. n. št. 450. pr. n. št. 440. pr. n. št. 430. pr. n. št. - 420. pr. n. št. - 410. pr. n. št. 400. pr. n. št. 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. Leta: 432 pr. n. št. 431 pr. n. št. 430 pr. n. št. 429 pr. n. št. 428 pr. n. št. - 427 pr.

Novo!!: Platon in 427 pr. n. št. · Poglej več »

428 pr. n. št.

Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 470. pr. n. št. 460. pr. n. št. 450. pr. n. št. 440. pr. n. št. 430. pr. n. št. - 420. pr. n. št. - 410. pr. n. št. 400. pr. n. št. 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. Leta: 433 pr. n. št. 432 pr. n. št. 431 pr. n. št. 430 pr. n. št. 429 pr. n. št. - 428 pr.

Novo!!: Platon in 428 pr. n. št. · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »