Kazalo
97 odnosi: Al-Farabi, Albert Veliki, Anaksagora, Antična Šparta, Apolon, Arhit, Aristokracija, Aristotel, Arthur Schopenhauer, Askeza, Atene, Atenska šola, Avguštin iz Hipona, Bizantinsko cesarstvo, Bog, Carl Gustav Jung, Charles de Secondat, baron de Montesquieu, Demokracija, Dialektika, Dionizij Areopagit, Dodekaeder, Država (Platon), Družina, Duša, Egipt, Enakostranični petkotnik, Enakostranični trikotnik, Epistemologija, Etika, Evdoks, Evklid iz Megare, Evtifron, Filozof (Platon), Filozofija, Friedrich Nietzsche, Geometrijsko telo, Georg Wilhelm Friedrich Hegel, Georgij Gemist Pleton, Gorazd Kocijančič, Gorgija (Platon), Gottfried Wilhelm Leibniz, Grčija, Grki, Grob, Hannah Arendt, Heksaeder, Helenistično obdobje, Heraklit, Ikozaeder, Indoevropski prajezik, ... Razširi indeks (47 več) »
- Idealisti
- Logiki
- Platonizem
- Rojeni v 420. letih pr. n. št.
- Starogrški fiziki
- Starogrški logiki
- Umrli v 340. letih pr. n. št.
Al-Farabi
Abi Nasr (abu-Nasr) Mohamed ibn-Mohamed ben Uzlag ibn-Tarkan al-Farabi (Alfarabi), turški filozof in učenjak, * 870, Vasij pri Farabu, pokrajina Transoksanija, Perzija, (danes Turkmenistan), † 950, Damask, Sirija.
Poglej Platon in Al-Farabi
Albert Veliki
Sveti Albert Veliki, (tudi Albertus Magnus, Albert iz Bollstadta, Albert Kölnski; s častnim nazivom Doctor universalis), nemški filozof, teolog, glasbenik teoretik, kemik, škof in svetnik, * 1193, Lauingen, Bavarska, Nemčija, † 15. november 1280, Köln.
Poglej Platon in Albert Veliki
Anaksagora
Anakságora (Anaksagóras), starogrški filozof narave, * 500 pr. n. št. (496), Klazomena, severno od Mileta, Anatolija, (sedaj Turčija), † 428 pr. n. št., Lampsak na Helespontu, (danes Lapsek v Turčiji).
Poglej Platon in Anaksagora
Antična Šparta
Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.
Poglej Platon in Antična Šparta
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Platon in Apolon
Arhit
Arhit (Arhítas), starogrški filozof, matematik, astronom, državnik, strateg in vojskovodja, * 428 pr. n. št. Tarent (Tarentum ali tudi Taras), Magna Graecia, sedaj Taranto, Italija, † 347 pr. n. št.
Poglej Platon in Arhit
Aristokracija
Aristokracija (gr. aristokratia, sestavljeno iz besed αριστος (aristos) najboljši + κρατεω (krateo) vladati; vladavina najboljših) je naziv, ki najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda.
Poglej Platon in Aristokracija
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Platon in Aristotel
Arthur Schopenhauer
Arthur Schopenhauer, nemški filozof, * 22. februar 1788, Gdansk, † 21. september 1860, Frankfurt na Majni, Nemčija.
Poglej Platon in Arthur Schopenhauer
Askeza
Janez Krstnik pridiga pokoro Askeza (starogrško ασκησις askezis – vaja ali vadba; v množini pomeni tekmo) je vaja v krepostnem življenju in v prizadevanju za popolnost.
Poglej Platon in Askeza
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Platon in Atene
Atenska šola
Atenska šola (italijansko: Scuola di Atene) je freska italijanskega renesančnega umetnika Rafaela.
Poglej Platon in Atenska šola
Avguštin iz Hipona
Avguštin iz Hipona (latinsko Augustinus), največji latinski cerkveni oče, cerkveni učitelj, rimski cerkveni pisatelj in filozof, * 13. november 354, Tagaste (danes Souk-Ahraz, Alžirija), Numidija, Rimsko cesarstvo, † 28. avgust 430, Hippo Regius, (danes Annaba, Alžirija), Rimsko cesarstvo.
Poglej Platon in Avguštin iz Hipona
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Platon in Bizantinsko cesarstvo
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Platon in Bog
Carl Gustav Jung
Carl Gustav Jung, švicarski zdravnik in psiholog, * 26. julij 1875, Kesswil, kanton Thurgau, Švica † 6. junij 1961, Küsnacht, kanton Zürich.
Poglej Platon in Carl Gustav Jung
Charles de Secondat, baron de Montesquieu
Charles-Louis de Secondat, baron de La Brède et de Montesquieu, francoski filozof, pravnik, politik, pisatelj.
Poglej Platon in Charles de Secondat, baron de Montesquieu
Demokracija
Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.
Poglej Platon in Demokracija
Dialektika
Dialéktika (grško διαλεκτική: dialektiké - argumentacija, veščina razpravljanja, razgovor)) veščina razpravljanja oziroma preiskovanja bivajočega, po kateri se iz razcepa med določeno tezo, za katero se zdi, da je sprva smiselno opredeljena, preide preko spodbijanj in dokazovanja protislovij v tezi sami (antiteza) do novega, nadgrajenega odgovora (sinteza), ki odpravlja notranja protislovja prvih dveh tez.
Poglej Platon in Dialektika
Dionizij Areopagit
Dionizij Areopagit (grško - Dionysios ho Areopagites), starogrški filozof, teolog in cerkveni oče, * 5./6. stoletje, najverjetneje Sirija.
Poglej Platon in Dionizij Areopagit
Dodekaeder
animacija) Dódekaeder (zelo redko tudi dvanajstérec in dvanajstêrec) je konveksni polieder, ki je omejen z dvanajstimi petkotniki.
Poglej Platon in Dodekaeder
Država (Platon)
Država (grško Πολιτεία; Politeia; podnaslov: o pravici/pravičnem; kratica: Drž) je najdaljši Platonov sokratski dialog, napisan okoli leta 360 pr. n. št. ki predstavlja eno najpomembnejših del v zgodovini filozofije.
Poglej Platon in Država (Platon)
Družina
Jožef Tominc - ''Pietro Stanislao Parisi z družino'' Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.
Poglej Platon in Družina
Duša
Dúša je »skupek vseh psihičnih procesov; pomemben pojem v filozofiji in psihologiji, eden od centralnih v različnih verah.
Poglej Platon in Duša
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Platon in Egipt
Enakostranični petkotnik
Enakostranični petkotnik skonstruiran s štirimi krožnicami razporejenimi v zaprto verigo Enakostránični petkótnik je v ravninski geometriji petkotnik, katerega vseh pet stranic ima enako dolžino in so skladne.
Poglej Platon in Enakostranični petkotnik
Enakostranični trikotnik
Enakostránični trikótnik je trikotnik, pri katerem so vse tri stranice enako dolge.
Poglej Platon in Enakostranični trikotnik
Epistemologija
Epistemologija (starogrško ἐπιστήμη: epistḗmē, znanje) je izraz, ki se uporablja v dveh različnih, a sorodnih pomenih.
Poglej Platon in Epistemologija
Etika
Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.
Poglej Platon in Etika
Evdoks
Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.
Poglej Platon in Evdoks
Evklid iz Megare
Evklid iz Megare, znan tudi kot Evklid Sokratski, (starogrško Εὐκλείδης ὁ Μεγαρεύς: Eukleídēs ho Megareús), starogrški sokratski filozof, ustanovitelj megarske šole, * 435 pr.
Poglej Platon in Evklid iz Megare
Evtifron
Evtifron (grško: Εὐθύφρων; podnaslov: o pobožnem; kratica: Evtf) je Platonov zgodnji sokratski dialog, v katerem se ukvarja z vprašanjem pobožnosti (grško: τὸ ὅσιον, to hosion).
Poglej Platon in Evtifron
Filozof (Platon)
Filozof je hipotetično Platonovo delo, ki naj bi bilo zamišljeno kot nadaljevanje Sofista in Politika.
Poglej Platon in Filozof (Platon)
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Platon in Filozofija
Friedrich Nietzsche
Friedrich Wilhelm Nietzsche (nemška izgovorjava frídrih vílhelm níče), nemški filozof in klasični filolog, kulturni kritik, pesnik in skladatelj.* 15.
Poglej Platon in Friedrich Nietzsche
Geometrijsko telo
konveksnega poliedra Konkavni polieder Geometríjsko teló (tudi samo teló) je v matematiki strnjeni (kompaktni) del trirazsežnega prostora omejen s ploskvami.
Poglej Platon in Geometrijsko telo
Georg Wilhelm Friedrich Hegel
Georg Wilhelm Friedrich Hegel, nemški filozof, * 27. avgust 1770, Stuttgart, vojvodina Württemberg, Nemčija, † 14. november 1831, Berlin.
Poglej Platon in Georg Wilhelm Friedrich Hegel
Georgij Gemist Pleton
Georgij Gemist z vzdevkom Pleton (grško: Γεώργιος Πλήθων Γεμιστός), bizantinski humanist, teolog, filolog, prevajalec, filozof in geograf, * okoli 1355, verjetno Konstantinopel, † 26.
Poglej Platon in Georgij Gemist Pleton
Gorazd Kocijančič
Gorazd Kocijančič, slovenski filozof, prevajalec, publicist in pesnik, * 17. september 1964, Ljubljana.
Poglej Platon in Gorazd Kocijančič
Gorgija (Platon)
Začetek Platonovega Gorgije, tiskano v Benetkah leta 1513 Gorgija (tudi Gorgias; grško: Γοργίας; podnaslov: o govorništvu; kratica: Grg) je Platonov sokratski dialog, v katerem je v ospredju dinamična polemika med sofistiko (tudi govorništvo, retorika) in filozofijo.
Poglej Platon in Gorgija (Platon)
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Poglej Platon in Gottfried Wilhelm Leibniz
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Platon in Grčija
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Platon in Grki
Grob
Grobovi na pokopališču Grob je prostor v zemlji, oziroma drugače označen prostor, določen za pokop mrtve osebe.
Poglej Platon in Grob
Hannah Arendt
Hannah Arendt, ameriška politična teoretičarka in filozofinja nemško-judovskega izvora, * 14. oktober 1906, Linden, Hannover, Nemčija, † 4. december 1975, New York, ZDA.
Poglej Platon in Hannah Arendt
Heksaeder
Heksaeder je poljubni polieder, ki ima šest stranskih ploskev.
Poglej Platon in Heksaeder
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Platon in Helenistično obdobje
Heraklit
Heraklit je lahko.
Poglej Platon in Heraklit
Ikozaeder
animacija) Íkozaeder (zelo redko tudi dvajsetérec in dvajsetêrec) je konveksni polieder, ki je omejen z dvajsetimi trikotniki.
Poglej Platon in Ikozaeder
Indoevropski prajezik
Indoevropski prajezik ali praindoevropščina je rekonstruiran jezik, skupni prednik vseh indoevropskih jezikov.
Poglej Platon in Indoevropski prajezik
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Platon in Islam
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Platon in Italija
Izobraževanje
Indoktrinacija v učilnici, vključitev političnih vsebin v študijsko gradivo ali učitelji, ki zlorabljajo svojo vlogo pri indoktrinaciji študentov, nasprotujejo ciljem izobraževanja, ki išče svobodo misli in kritičnega mišljenja. Izobraževánje je slovenski izraz za dejavnost povečevanja znanja, tako kognitivnega kot konativnega ter obvladovanja veščin.
Poglej Platon in Izobraževanje
Judovstvo
Júdovstvo, žídovstvo ali judaízem je abrahamska religija; vera in kultura Judov.
Poglej Platon in Judovstvo
Koncept
Koncépt je abstrakcija ali posplošitev iz izkušnje ali rezultat transformacije obstoječih konceptov.
Poglej Platon in Koncept
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Platon in Krščanstvo
Mark Avrelij
Mark Avrelij, rimski vojskovodja, cesar in filozof * 26. april 121 Rim, † 17. marec 180 Vindobona (danes Dunaj).
Poglej Platon in Mark Avrelij
Martin Heidegger
Martin Heidegger, nemški filozof, * 26. september 1889, Meßkirch, Baden-Württemberg, Nemčija, † 26. maj 1976, Freiburg, Baden-Württemberg.
Poglej Platon in Martin Heidegger
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Platon in Matematika
Metafizika
Rafael, Stanza della Segnatura, Rim. Metafizika (iz gr. ta meta ta physica: dobesedno tisto, kar je po naravi, kar je za naravo) pomeni obravnavo prvih počel bivajočega in sveta.
Poglej Platon in Metafizika
Mitologija
Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.
Poglej Platon in Mitologija
Mojster Eckhart
Mojster Eckhart (pravo ime Eckhart von Hochheim, tudi Eckehart), nemški teolog, filozof in mistik, * okoli 1260, Hochheim, Turginija, Nemčija, † okoli 1328, Avignon ali Köln.
Poglej Platon in Mojster Eckhart
Nikolaj Kuzanski
Nikolaj Kuzanski ali Nikolaj iz Kuze (latinsko Nicolaus Cusanus), pravo ime Nikolaus Chrifftz (Krebs, Chrypffs), nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak, * 1401, Kues (slovensko Kuza, (Kuös, Küs)) ob Mozeli blizu Trierja, Porenje, Nemčija, † 11.
Poglej Platon in Nikolaj Kuzanski
Ogenj
Goreča vžigalica Požarni trikotnik Gozdni požar Ôgenj je hitra oksidacija materiala v kemijskem procesu zgorevanja, ki sprošča toploto, svetlobo in različne proizvode kemijskih reakcij.
Poglej Platon in Ogenj
Oktaeder
animacija) Óktaeder (redkeje tudi osmérec in osmêrec) je konveksni polieder v splošnem omejen z osmimi mnogokotniki (po navadi trikotniki), ki predstavljajo stranske poloskve.
Poglej Platon in Oktaeder
Oligarhija
Oligarhija (iz starogrških besed ὀλίγοι (olígoi).
Poglej Platon in Oligarhija
Parmenid
Parménid ali Parménides (starogrško), starogrški filozof, * okoli 540 pr. n. št., Eleja, danes Velija, južna Italija, † 470 pr. n. št..
Poglej Platon in Parmenid
Peloponeška vojna
Šparto in zaveznike) Peloponeška vojna je bila vojna med Atenami z zavezniki in Šparto z zavezniki, ki je trajala 27 let, z začetkom leta 431 pr. n. št.
Poglej Platon in Peloponeška vojna
Pisma (Platon)
Pisma so v sklopu Corpusa Platonicuma zadnji del devete tetralogije in s tem tudi zaključek celotnega Corpusa.
Poglej Platon in Pisma (Platon)
Pitagora
Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.
Poglej Platon in Pitagora
Pitagorejstvo
Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.
Poglej Platon in Pitagorejstvo
Platonizem
Platonizem je iluzija razlike, iluzorno razlikovanje sofistike in filozofije, ideologije in znanosti.
Poglej Platon in Platonizem
Platonov nauk o votlini
Prikaz nauka o votlini Platonov nauk o votlini.
Poglej Platon in Platonov nauk o votlini
Platonova Akademija
Raffaello Santi: Atenska šola, freska v Vatikanu Akademíja je bila izobraževalna ustanova, ki jo je leta 387 pr. n. št. ustanovil Platon.
Poglej Platon in Platonova Akademija
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Platon in Politika
Praksa
Praksa (gr. πράξις, praxis.
Poglej Platon in Praksa
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Platon in Pravo
Sedmo pismo (Platon)
Sedmo pismo iz sklopa trinajstih ohranjenih Platonovih pisem velja za zgodovinsko najbolj konsistentno in filozofsko pomembno.
Poglej Platon in Sedmo pismo (Platon)
Seznam starogrških filozofov
Seznam starogrških filozofov.
Poglej Platon in Seznam starogrških filozofov
Sirakuze
Sirakuze (sicilijansko Sarausa/Seragusa) so zgodovinsko mesto na Siciliji in glavno mesto pokrajine Siracusa.
Poglej Platon in Sirakuze
Slikarstvo
Slikárstvo je umetniška dejavnost, pri kateri na neko podlago (platno, papir, omet) nanašamo barve.
Poglej Platon in Slikarstvo
Sofistika
Sofistika (gr. sophistes, modrec; tisti, ki se ukvarja z modrostjo) pomeni danes namerno rabo prikritih zmot in paradoksov' v argumentaciji.
Poglej Platon in Sofistika
Sokrat
Sokrat (Sōkrátēs), grški filozof, *4. junij 470 pr. n. št., Atene, Grčija, † 399 pr. n. št., Atene.
Poglej Platon in Sokrat
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Platon in Sredozemlje
Stoicizem
Stoicízem je smer helenistične filozofije, ki jo je ustanovil Zenon Kitijski v Atenah v zgodnjem 3. stoletju pr. n. št. Izkazala se je za priljubljeno in stanovitno filozofijo ter pridobivala privržence po vsej Grčiji in Rimskem imperiju, dokler niso po ukazu cesarja Justinijana I. leta 529 zaprli vseh filozofskih šol, ki se niso skladale s krščansko vero.
Poglej Platon in Stoicizem
Telo
Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.
Poglej Platon in Telo
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Platon in Teologija
Teorija
Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.
Poglej Platon in Teorija
Tetraeder
animacija) Tetraéder, četvérec ali četvêrec je konveksni polieder, ki je omejen s štirimi trikotniki, v bistvu je tristrana piramida.
Poglej Platon in Tetraeder
Thomas More
Sir Thomas More, angleški renesančni humanist, politik, pravnik, filozof, zgodovinar, pisatelj in svetnik Rimskokatoliške ter Anglikanske cerkve, * 7. februar 1478, London, Anglija, † 6. julij 1535, London.
Poglej Platon in Thomas More
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Poglej Platon in Umetnost
Vzgoja
Vzgoja oziroma vzgajanje pomeni namerno delovanje odraslega človeka usmerjeno v drugega (po navadi otroka, mladostnika).
Poglej Platon in Vzgoja
Zodiak
Slika okroglega zodiaka Zódiak ali živálski króg (zōdiakós kúklos – živalski krog, izpeljano iz: zōdion, kar je pomanjševalnica od: zōon – žival) je namišljen pas na nebu, ki se razširja približno 8° na obe strani Sončeve navidezne poti (ekliptike), in vsebuje navidezne poti Lune in planetov Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra, Saturna, Urana ter Neptuna.
Poglej Platon in Zodiak
347 pr. n. št.
Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. - 340. pr. n. št. - 330. pr. n. št. 320. pr. n. št.
Poglej Platon in 347 pr. n. št.
348 pr. n. št.
Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. - 340. pr. n. št. - 330. pr. n. št. 320. pr. n. št.
Poglej Platon in 348 pr. n. št.
427 pr. n. št.
Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 470. pr. n. št. 460. pr. n. št. 450. pr. n. št. 440. pr. n. št. 430. pr. n. št. - 420. pr. n. št. - 410. pr. n. št. 400. pr. n. št.
Poglej Platon in 427 pr. n. št.
428 pr. n. št.
Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 470. pr. n. št. 460. pr. n. št. 450. pr. n. št. 440. pr. n. št. 430. pr. n. št. - 420. pr. n. št. - 410. pr. n. št. 400. pr. n. št.
Poglej Platon in 428 pr. n. št.