Kazalo
29 odnosi: Dolžina, Enakokotni mnogokotnik, Enakokraki trikotnik, Enakostranični mnogokotnik, Kolinearnost, Konveksni in konkavni mnogokotnik, Kosinusni izrek, Kot, Kotna stopinja, Krožnica, Oglišče, Pentagram, Petkotnik, Planimetrija, Pravilni mnogokotnik, Pravokotnost, Presečišče, Ravnina, Sinusni izrek, Skladnost (geometrija), Stelacija, Stranica, Trapez, Trigonometrija, Trikotnik, Vrtenje, Vzporednost, Zvezdni mnogokotnik, 5 (število).
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Enakostranični petkotnik in Dolžina
Enakokotni mnogokotnik
kvadrat) je edini enakokotni štirikotnik z notranjim kotom \alpha.
Poglej Enakostranični petkotnik in Enakokotni mnogokotnik
Enakokraki trikotnik
Enakokraki trikotnik Enakokráki trikótnik je trikotnik, pri katerem sta dve stranici enako dolgi (skladni).
Poglej Enakostranični petkotnik in Enakokraki trikotnik
Enakostranični mnogokotnik
Enakostránični mnogokótnik je v ravninski geometriji mnogokotnik, pri katerem imajo vse stranice enako dolžino - so skladne.
Poglej Enakostranični petkotnik in Enakostranični mnogokotnik
Kolinearnost
Kòlineárnost je v geometriji značilnost, da dane točke (ali drugi geometrijski objekti) ležijo na skupni premici.
Poglej Enakostranični petkotnik in Kolinearnost
Konveksni in konkavni mnogokotnik
pravilni petkotnik. Vbočeni in izbočeni mnogokotnik (tudi konkavni in konveksni poligon) je mnogokotnik, ki je konveksen (izbočen) ali konkaven (vbočen).
Poglej Enakostranični petkotnik in Konveksni in konkavni mnogokotnik
Kosinusni izrek
Kósinusni izrèk v ravninski trigonometriji nam omogoča, da v trikotniku, kjer poznamo dolžini dveh stranic in velikost kota med njima, izračunamo tretjo stranico.
Poglej Enakostranični petkotnik in Kosinusni izrek
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Poglej Enakostranični petkotnik in Kot
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej Enakostranični petkotnik in Kotna stopinja
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Poglej Enakostranični petkotnik in Krožnica
Oglišče
Šestkotnik ima 6 oglišč Petstrana piramida ima 6 oglišč, zgornje oglišče imenujemo tudi vrh Oglíšče v ravninski geometriji je točka, kjer se stikata dve stranici geometrijskega lika (mnogokotnika).
Poglej Enakostranični petkotnik in Oglišče
Pentagram
Pentagram oziroma peterokraka zvezda je geometrijski lik, narisan s petimi daljicami.
Poglej Enakostranični petkotnik in Pentagram
Petkotnik
Pravilni petkotnik Petkótnik ali peterokótnik (starogrško pentagon) je v ravninski geometriji mnogokotnik s petimi stranicami, petimi oglišči in petimi notranjimi koti.
Poglej Enakostranični petkotnik in Petkotnik
Planimetrija
Planimetríja je matematična panoga, ki preučuje značilnosti likov v ravnini (v dveh razsežnostih).
Poglej Enakostranični petkotnik in Planimetrija
Pravilni mnogokotnik
Pravilni mnogokotnik ali pravilni večkotnik je mnogokotnik, ki ima vse stranice enako dolge in vse kote med seboj skladne.
Poglej Enakostranični petkotnik in Pravilni mnogokotnik
Pravokotnost
pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.
Poglej Enakostranični petkotnik in Pravokotnost
Presečišče
krivulje Premica in krivulja na sliki imata dve presečišči, samo eno od teh presečišč (''P'') pa je tudi dotikališče Presečíšče (tudi sečíšče) je v geometriji splošni izraz za skupno točko dveh geometrijskih množic: dveh premic, dveh krivulj, dveh ploskev, premice in ravnine, krivulje in ploskve ipd.
Poglej Enakostranični petkotnik in Presečišče
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Poglej Enakostranični petkotnik in Ravnina
Sinusni izrek
Sinusni izrek Sínusni izrèk v ravninski trigonometriji pravi, da je v trikotniku razmerje med sinusom kota in dolžino nasproti ležeče stranice enako za katerikoli par stranic - nasprotni kot.
Poglej Enakostranični petkotnik in Sinusni izrek
Skladnost (geometrija)
Lika sta skladna, ker lahko preslikamo enega na drugega s togim premikom Skládnost (redko kongruénca) v geometriji pomeni, da imata dve množici točk enako obliko in velikost.
Poglej Enakostranični petkotnik in Skladnost (geometrija)
Stelacija
Stelacija je postopek kreiranja novih mnogokotnikov (v dveh razsežnostih) in novih poliedrov v treh razsežnostih.
Poglej Enakostranični petkotnik in Stelacija
Stranica
Stranice ''a'' in ''b'' v pravokotniku Straníca je daljica, ki omejuje geometrijski lik.
Poglej Enakostranični petkotnik in Stranica
Trapez
Zgled trapeza Trapéz (trápézioi - mizica;: trápeza - miza, jed) je v ravninski geometriji štirikotnik z dvema vzporednima stranicama.
Poglej Enakostranični petkotnik in Trapez
Trigonometrija
Beseda trigonometríja izhaja iz grških besed trigonon - trikotnik + metria - merjenje.
Poglej Enakostranični petkotnik in Trigonometrija
Trikotnik
Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.
Poglej Enakostranični petkotnik in Trikotnik
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Enakostranični petkotnik in Vrtenje
Vzporednost
Vzporédnost je ena od temeljnih relacij, ki opisujejo medsebojno lego geometrijskih objektov (premic, ravnin).
Poglej Enakostranični petkotnik in Vzporednost
Zvezdni mnogokotnik
Zvezdni mnogokotnik (tudi samo zvezda) je nekonveksni mnogokotnik, ki izgleda kot zvezda.
Poglej Enakostranični petkotnik in Zvezdni mnogokotnik
5 (število)
5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.
Poglej Enakostranični petkotnik in 5 (število)