Kazalo
21 odnosi: Daljica, Geometrija, Graf funkcije, Kartezični koordinatni sistem, Kot, Kotna stopinja, Krivulja, Linearna funkcija, Ničelni vektor, Odvod, Ortogonalnost, Ploskev, Premica, Presečišče, Ravnina, Skalarni produkt, Skladnost (geometrija), Sokota, Tangenta, Vektor (matematika), Vzporednost.
Daljica
Geometrijska definicija daljice: presek poltrakov AB in BA Konstrukcija daljice (1699) Daljíca je omejena prema črta.
Poglej Pravokotnost in Daljica
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Pravokotnost in Geometrija
Graf funkcije
Gráf fúnkcije je v matematiki osnovni način za prikaz funkcije.
Poglej Pravokotnost in Graf funkcije
Kartezični koordinatni sistem
Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.
Poglej Pravokotnost in Kartezični koordinatni sistem
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Poglej Pravokotnost in Kot
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej Pravokotnost in Kotna stopinja
Krivulja
Krivúlja je v matematiki prema ali kriva črta, bodisi v ravnini (ravninska krivulja), bodisi v prostoru (prostorska krivulja).
Poglej Pravokotnost in Krivulja
Linearna funkcija
Línearna fúnkcija je realna funkcija oblike f(x).
Poglej Pravokotnost in Linearna funkcija
Ničelni vektor
Níčelni véktor (tudi véktor níč.. ali véktorski níč.) je v linearni algebri vektor v evklidskem prostoru, katerega komponente v poljubnem afinem koordinatnem sistemu in razsežnosti \mathbb^ so vse enake 0: Drugače je neničelni vektor.
Poglej Pravokotnost in Ničelni vektor
Odvod
Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.
Poglej Pravokotnost in Odvod
Ortogonalnost
Odseka AB in CD sta pravokotna drug na drugega. Ortogonálnost je v matematiki drugo ime za pravokotnost.
Poglej Pravokotnost in Ortogonalnost
Ploskev
kroglo, se imenuje sfera Ploskev kot graf funkcije dveh spremenljivk Plôskev (zelo redko plôskva) v geometriji pomeni dvorazsežno tvorbo v trirazsežnem (ali večrazsežnem) prostoru.
Poglej Pravokotnost in Ploskev
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Pravokotnost in Premica
Presečišče
krivulje Premica in krivulja na sliki imata dve presečišči, samo eno od teh presečišč (''P'') pa je tudi dotikališče Presečíšče (tudi sečíšče) je v geometriji splošni izraz za skupno točko dveh geometrijskih množic: dveh premic, dveh krivulj, dveh ploskev, premice in ravnine, krivulje in ploskve ipd.
Poglej Pravokotnost in Presečišče
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Poglej Pravokotnost in Ravnina
Skalarni produkt
Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).
Poglej Pravokotnost in Skalarni produkt
Skladnost (geometrija)
Lika sta skladna, ker lahko preslikamo enega na drugega s togim premikom Skládnost (redko kongruénca) v geometriji pomeni, da imata dve množici točk enako obliko in velikost.
Poglej Pravokotnost in Skladnost (geometrija)
Sokota
Sokota Izraz sòkóta v geometriji označuje kota, ki sta v sosednji legi in skupaj sestavljata iztegnjeni kot (180°).
Poglej Pravokotnost in Sokota
Tangenta
Tangenta na graf funkcije Tangénta (tudi dotikálnica) je v matematiki premica, ki se dani krivulji v okolici dane točke najbolj prilega.
Poglej Pravokotnost in Tangenta
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Pravokotnost in Vektor (matematika)
Vzporednost
Vzporédnost je ena od temeljnih relacij, ki opisujejo medsebojno lego geometrijskih objektov (premic, ravnin).
Poglej Pravokotnost in Vzporednost
Prav tako znan kot Normala, Pravi kot, Pravokotnica.