Hitreje kot brskalnik!
104 odnosi: Analema, Apolonij, Apotema, Arhimed, Arhimedov dvojček, Astigmatizem (oko), Šeststrana piramida, Šop premic, Baza (linearna algebra), Bicentrični štirikotnik, Brahmaguptov izrek, Coriolisova sila, Daljica, Deltoid, Disfenoid, Duocilinder, Eliptični paraboloid, Enakokraki pravokotni trikotnik, Enakokraki trapez, Enakostranični petkotnik, Enotski vektor, Evolventa, Feničanska abeceda, Geometrijska konstrukcija, Geotrikotnik, Goligon, Gostota električnega polja, Hadamardova matrika, Half-pipe, Helikoid, Hiperkocka, Izrek o središčnem in obodnem kotu, Jakost (fizika), Jenga, John Wallis, Kartezični koordinatni sistem, Kateta, Klasični Hamiltonov kvaternion, Komplementarna kota, Kondukcija, Koordinatni sistem, Kosinusni izrek, Kot, Kristal, Kvadrat (geometrija), Kvadratni koren števila 5, Lagrangeeva točka, Libracija, Linearna funkcija, LORAN, ..., Lunine mene, Magnetni pretok, Mala in velika polos, Möbiusov trak, Nagib vrtilne osi, Ničelni vektor, Nožiščna krivulja, Oblika Zemlje, Ogljikova nanocevka, Oinopid, Orientabilnost, Ortodiagonalni štirikotnik, Ortogonalna matrika, Ortogonalnost, Ortonormalnost, Paralelogram, Pojav Imbert-Fjodarava, Poldnevnik, Pravilni polieder, Pravilo desne roke, Pravokotni trapez, Pravokotni trikotnik, Pravokotnik, Premica, Prenos toplote, Pretvorba med enotami, Prostorski kot, Radarski presek, Razpolovišče, Romb, Schwarzev trikotnik, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam matematičnih simbolov, Seznam matematičnih vsebin, Simetrala, Skalarni produkt, Solenoidalno polje, Stolnica v Lincolnu, Anglija, Talesov izrek, Tangenta, Tetivni štirikotnik, Tlak, Točka (geometrija), Traktrisa, Trapez, Vektor (matematika), Vektorski produkt, Višina trikotnika, Vpadna pravokotnica, Vpadna ravnina, Vzporednik, Vzporednost, Zgodovina matematike, Zvezdni polieder. Razširi indeks (54 več) »
Analema
Popoldanska analema v času 1998–99, fotografija Jacka Fishburna, Murray Hill, New Jersey, ZDA. V ospredju je stavba Bellovih laboratorijev. Analema z datumskimi označbami natisnjena na globusu, Muzej globusov, Dunaj Analéma je v astronomiji diagram, ki prikazuje letno spremembo navidezne lege Sonca na nebu (nebesni sferi) relativno glede na njegovo srednjo lego, kakor jo vidi opazovalec v določenem času dneva in z določenega kraja na Zemlji.
Novo!!: Pravokotnost in Analema · Poglej več »
Apolonij
Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.
Novo!!: Pravokotnost in Apolonij · Poglej več »
Apotema
Apotema šestkotnika piramide: SO - višina SF - apotema OF - polmer očrtane krožnice osnovni ploskvi Apotéma pravilnega mnogokotnika je daljica od središča mnogokotnika do razpolovišča ene stranice.
Novo!!: Pravokotnost in Apotema · Poglej več »
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Novo!!: Pravokotnost in Arhimed · Poglej več »
Arhimedov dvojček
Arhimedova kroga (rdeče) imata isto ploščino. Večji polkrog ima enotski premer BC.
Novo!!: Pravokotnost in Arhimedov dvojček · Poglej več »
Astigmatizem (oko)
Astigmatízem (redkeje tudi negoriščnost,: a- - ne, brez + stigma,: stígmatos - znamenje, pega, prebod, vbod + -izem) je optična napaka (motnja) očesa, pri kateri je vid zabrisan zaradi nezmožnosti njegove optike prikazati ostro sliko točkastega telesa v gorišču na mrežnici.
Novo!!: Pravokotnost in Astigmatizem (oko) · Poglej več »
Šeststrana piramida
Šeststrana piramida je v geometriji piramida, ki ima šestkotno osnovno ploskev.
Novo!!: Pravokotnost in Šeststrana piramida · Poglej več »
Šop premic
Šòp prémic v geometriji tvorijo tri ali več premic, ki se sekajo v isti točki.
Novo!!: Pravokotnost in Šop premic · Poglej več »
Baza (linearna algebra)
Baza je v matematiki po definiciji vsaka podmnožica B vektorskega prostora V, če lahko vsak vektor v iz V zapišemo v obliki v.
Novo!!: Pravokotnost in Baza (linearna algebra) · Poglej več »
Bicentrični štirikotnik
Bicentrični štirikotnik Bicentrični štirikotnik ''ABCD'' in njegov dotikalni štirikotnik ''WXYZ'' Bicentrični deltoid Bicentrični enakokraki trapez Kvadrat Bicéntrični ali tetívnotangéntni štírikótnik je v ravninski geometriji konveksni štirikotnik, ki je hkrati tetivni in tangentni štirikotnik, oziroma, če obstaja krožnica, ki vsebuje vsa njegova oglišča (očrtana krožnica), in krožnica, ki se dotika vseh njegovih stranic (včrtana krožnica).
Novo!!: Pravokotnost in Bicentrični štirikotnik · Poglej več »
Brahmaguptov izrek
Brahmaguptov izrek Brahmaguptov izrék je izrek v ravninski geometriji imenovan po Brahmagupti.
Novo!!: Pravokotnost in Brahmaguptov izrek · Poglej več »
Coriolisova sila
'''Zgoraj:''' V inercialnem (mirujočem) opazovalnem sistemu potuje črna krogla v ravni črti. '''Spodaj:''' Opazovalec (rdeča pika), ki stoji na premikajočem (vrtečem) se sistemu opazuje ukrivljeno gibanje krogle. Coriolisova sila je sila, ki povzroča odklon, oziroma ukrivljenje gibajočih teles z vidika opazovalca, ki se nahaja v vrtečem se sistemu, na primer na Zemlji.
Novo!!: Pravokotnost in Coriolisova sila · Poglej več »
Daljica
Geometrijska definicija daljice: presek poltrakov AB in BA Konstrukcija daljice (1699) Daljíca je omejena prema črta.
Novo!!: Pravokotnost in Daljica · Poglej več »
Deltoid
Deltoid Deltoíd je v ravninski geometriji štirikotnik, ki ima dva para sosednjih skladnih stranic (ne smemo ga zamešati s paralelogramom, ki ima dva para nasprotnih skladnih stranic).
Novo!!: Pravokotnost in Deltoid · Poglej več »
Disfenoid
Tetragonalni in digonalni disfenoid lahko postavimo v kvader, ki seka po dve nasprotni stranski ploskvi. Vse štiri stranske ploskve so enakokraki trikotniki. Oba imata štiri enake robove okoli stranic. Digonalna oblika ima dve skupini enakokrakih trikotnih stranskih ploskev, tetragonalna oblika ima štiri enakeenakokrake trikotne stranske ploskve. Rombski disfenoid ima 4 skladne enakostranične stranske ploskve in ga lahko postavimo diagonalno v kvader. Ima tri skupine dolžin robov, ki so kot nasprotni pari. Disfenoid (tudi enakokraki tetraeder) je v geometriji tetraeder, ki ima za stranske ploskve skladne trikotnike z ostrimi koti Lahko se opiše tudi kot tetraeder v katerem sta vsaka dva robova, ki sta si nasprotna, enako dolga.
Novo!!: Pravokotnost in Disfenoid · Poglej več »
Duocilinder
Stereografska projekcija sedla duocilindra (glej spodaj). Sedlo se vrti v ravnini XW. Duocilinder (tudi dvojni valj) je geometrijski objekt potopljen v štirirazsežni evklidski prostor.
Novo!!: Pravokotnost in Duocilinder · Poglej več »
Eliptični paraboloid
Eliptični paraboloid. Eliptični paraboloid z a.
Novo!!: Pravokotnost in Eliptični paraboloid · Poglej več »
Enakokraki pravokotni trikotnik
Enakokraki pravokotni trikotnik Očrtana in včrtana krožnica enakokrakemu pravokotnemu trikotniku. Razdalja med središčema krožnic je enaka d.
Novo!!: Pravokotnost in Enakokraki pravokotni trikotnik · Poglej več »
Enakokraki trapez
Enakokraki trapez Bicentrični enakokraki trapez. Takšni so vsi enakokraki tangentni trapezi. Enakokraki trapez je trapez, ki ima oba kraka skladna (enako dolga).
Novo!!: Pravokotnost in Enakokraki trapez · Poglej več »
Enakostranični petkotnik
Enakostranični petkotnik skonstruiran s štirimi krožnicami razporejenimi v zaprto verigo Enakostránični petkótnik je v ravninski geometriji petkotnik, katerega vseh pet stranic ima enako dolžino in so skladne.
Novo!!: Pravokotnost in Enakostranični petkotnik · Poglej več »
Enotski vektor
Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.
Novo!!: Pravokotnost in Enotski vektor · Poglej več »
Evolventa
Evolventa krožnice Neilove parabole. Različne dolžine tangent na dano krivuljo tvorijo družino evolvent (rdeče) Evolvénta (latinsko evolvens - odmotavajoč, razmotavajoč, odvijajoč, oziroma evolvere - odmotavati, razmotavati, odvijati; tudi involúta; latinsko involutus - zvit) dane gladke krivulje v ravnini je v diferencialni geometriji krivulj druga krivulja, ki jo dobimo s pritrditvijo namišljene napete niti na dano krivuljo (evoluto) in opazujemo njen prosti konec, ko se ovija po dani krivulji, oziroma odvija po njej.
Novo!!: Pravokotnost in Evolventa · Poglej več »
Feničanska abeceda
Feničanska abeceda je nastala ob koncu 13.
Novo!!: Pravokotnost in Feničanska abeceda · Poglej več »
Geometrijska konstrukcija
Geometríjska konstrúkcija je risanje geometrijskih likov z največjo možno točnostjo.
Novo!!: Pravokotnost in Geometrijska konstrukcija · Poglej več »
Geotrikotnik
Geotrikotnik Geotrikótnik je univerzalno geometrijsko orodje, ki nadomešča ravnilo in kotomer.
Novo!!: Pravokotnost in Geotrikotnik · Poglej več »
Goligon
Zgled enostavnega 8-stranskega goligona. Goligon je poljubni mnogokotnik s pravimi koti.
Novo!!: Pravokotnost in Goligon · Poglej več »
Gostota električnega polja
Gostòta eléktričnega pólja ali gostòta eléktričnega pretòka (oznaka D) je fizikalna količina, ki opredeljuje električno polje.
Novo!!: Pravokotnost in Gostota električnega polja · Poglej več »
Hadamardova matrika
Hadamardova matrika (oznaka H \) je kvadratna matrika z razsežnostjo n \times n \,, ki ima za elemente samo vrednosti 1 in -1.
Novo!!: Pravokotnost in Hadamardova matrika · Poglej več »
Half-pipe
Novem mestu Half-pipe je športni objekt, na katerem rolkarji, BMX kolesarji, deskarji na snegu in rolarji izvajajo trike.
Novo!!: Pravokotnost in Half-pipe · Poglej več »
Helikoid
Helikoid z α.
Novo!!: Pravokotnost in Helikoid · Poglej več »
Hiperkocka
Projekcija kocke (v dvorazsežnostno sliko) Projekcija teserakta (v dvorazsežnostno sliko) Hiperkocka je v geometriji n-razsežni analogon kvadrata (n.
Novo!!: Pravokotnost in Hiperkocka · Poglej več »
Izrek o središčnem in obodnem kotu
Izrek o središčnm in obodnem kotu:''α''.
Novo!!: Pravokotnost in Izrek o središčnem in obodnem kotu · Poglej več »
Jakost (fizika)
Jákost (redko intenzivnost) je v fiziki skalarna količina in predstavlja prenešeno moč (energijski tok) na enoto površine skozi zamišljeno ploskev pravokotno na smer gibanja v danem času: Mednarodni sistem enot predpisuje enoto za jakost watt na kvadratni meter (W/m2).
Novo!!: Pravokotnost in Jakost (fizika) · Poglej več »
Jenga
Stolp pri podiranju Jenga (izgovor »džénga«) je družabna igra proizvajalca Hasbro, pri kateri igralci s stolpa odstranjujejo lesene bloke in jih polagajo na njegov vrh.
Novo!!: Pravokotnost in Jenga · Poglej več »
John Wallis
John Wallis, angleški matematik samouk, * 23. november 1616, Ashford, grofija Kent, Anglija, † 28. oktober 1703, Oxford.
Novo!!: Pravokotnost in John Wallis · Poglej več »
Kartezični koordinatni sistem
Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.
Novo!!: Pravokotnost in Kartezični koordinatni sistem · Poglej več »
Kateta
Katéti pravokotnega trikotnika sta stranici, ki oklepata pravi kot.
Novo!!: Pravokotnost in Kateta · Poglej več »
Klasični Hamiltonov kvaternion
Klasični Hamiltonov kvaternion je način obravnave kvaternionov kot ga je razumel irski matematik, fizik in astronom William Rowan Hamilton (1805–1865), ki je v letu 1843 odkril kvaternione.
Novo!!: Pravokotnost in Klasični Hamiltonov kvaternion · Poglej več »
Komplementarna kota
Kota ''α'' in ''β'' sta komplementarna Komplementarna kota sta v geometriji kota, ki imata vsoto 90°.
Novo!!: Pravokotnost in Komplementarna kota · Poglej več »
Kondukcija
Kondúkcija oziroma prevôd toplôte, pomeni prenašanje toplotne energije skozi trdna telesa.
Novo!!: Pravokotnost in Kondukcija · Poglej več »
Koordinatni sistem
Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi). Namesto ''r'' se pogosto uporablja simbol ''ρ'' (ro). Koordinátni sistém je v geometriji sistem, ki uporablja eno ali več števil ali koordinat za enolično določanje položaja točk ali drugih geometrijskih elementov na mnogoterosti, kot je evklidski prostor.
Novo!!: Pravokotnost in Koordinatni sistem · Poglej več »
Kosinusni izrek
Kósinusni izrèk v ravninski trigonometriji nam omogoča, da v trikotniku, kjer poznamo dolžini dveh stranic in velikost kota med njima, izračunamo tretjo stranico.
Novo!!: Pravokotnost in Kosinusni izrek · Poglej več »
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Novo!!: Pravokotnost in Kot · Poglej več »
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Novo!!: Pravokotnost in Kristal · Poglej več »
Kvadrat (geometrija)
Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.
Novo!!: Pravokotnost in Kvadrat (geometrija) · Poglej več »
Kvadratni koren števila 5
Kvadratni koren števila 5 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 5.
Novo!!: Pravokotnost in Kvadratni koren števila 5 · Poglej več »
Lagrangeeva točka
Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.
Novo!!: Pravokotnost in Lagrangeeva točka · Poglej več »
Libracija
gibanja Librácija (iz latinske besede librare – izenačevati, zibati, gugati, nihati) je še posebej v astronomiji vrsta gibanja pri katerem ima telo sicer stalno usmerjenost, vendar se rahlo nihajoče vrti naprej in nazaj.
Novo!!: Pravokotnost in Libracija · Poglej več »
Linearna funkcija
Línearna fúnkcija je realna funkcija oblike f(x).
Novo!!: Pravokotnost in Linearna funkcija · Poglej več »
LORAN
LORAN (angleško LOng RAnge Navigation; slovensko Navigacija dolgega dosega) je zemeljski navigacijski sistem, ki uporablja radijske oddajnike nizkih frekvenc.
Novo!!: Pravokotnost in LORAN · Poglej več »
Lunine mene
goro San Gorgonio (Kalifornija) na jutro v sredini poletja. Lunina mena je oblika neposredno osvetljenega dela Lune, videno iz Zemlje.
Novo!!: Pravokotnost in Lunine mene · Poglej več »
Magnetni pretok
Magnétni pretòk (tudi magnétni flúks, oznaka Φm) je merilo za število magnetnih silnic skozi izbrano ploskev.
Novo!!: Pravokotnost in Magnetni pretok · Poglej več »
Mala in velika polos
Velika (''a'') in mala polos (''b'') elipse V geometriji je velika os elipse njen največji premer: daljica, ki poteka skozi središče in obe gorišči s koncema na najširšima deloma roba.
Novo!!: Pravokotnost in Mala in velika polos · Poglej več »
Möbiusov trak
Möbiusov trak Möbiusov trák (oziroma Möbiusova ploskev) je v topologiji (prva odkrita) enostranska in neorientabilna ploskev z robom.
Novo!!: Pravokotnost in Möbiusov trak · Poglej več »
Nagib vrtilne osi
Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.
Novo!!: Pravokotnost in Nagib vrtilne osi · Poglej več »
Ničelni vektor
Níčelni véktor (tudi véktor níč.. ali véktorski níč.) je v linearni algebri vektor v evklidskem prostoru, katerega komponente v poljubnem afinem koordinatnem sistemu in razsežnosti \mathbb^ so vse enake 0: Drugače je neničelni vektor.
Novo!!: Pravokotnost in Ničelni vektor · Poglej več »
Nožiščna krivulja
točko ''P''. Tangenta na krivuljo ''C'' je obarvana z rdečo barvo. Dotikališče tangente s krivuljo ''C'' je označeno z ''R''. Nožiščna krivulja (včasih tudi pedala) je v diferencialni geometriji krivulj krivulja, ki se jo dobi iz druge dane krivulje.
Novo!!: Pravokotnost in Nožiščna krivulja · Poglej več »
Oblika Zemlje
teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.
Novo!!: Pravokotnost in Oblika Zemlje · Poglej več »
Ogljikova nanocevka
Model enostenske nanocevke (SWCNT). Ogljikova nanocevka (CNT) je cev iz ogljika s premerom, ki se običajno meri v nanometrih.
Novo!!: Pravokotnost in Ogljikova nanocevka · Poglej več »
Oinopid
Oinopid (tudi Oinopides) (Oinopídes hó Xíos), starogrški matematik, geometer in astronom, * okoli 490 pr. n. št., otok Hios, Grčija, † okoli 420 pr. n. št.
Novo!!: Pravokotnost in Oinopid · Poglej več »
Orientabilnost
Torus je orientabilna ploskev. Möbiusov trak je neorientabilna ploskev. Rimska ploskev je neorientabilna ploskev. Orientabílnost je značilnost površin v evklidskem prostoru, ki pove, ali lahko v vsaki točki določimo pravokoten vektor na površino.
Novo!!: Pravokotnost in Orientabilnost · Poglej več »
Ortodiagonalni štirikotnik
Ortodiagonalni štirikotnik. Glede na opredelitev takšnih štirikotnikov imata dva rdeča kvadrata na nasprotnih stranicah štirikotnika enako skupno ploščino kot druga dva modra kvadrata na drugem paru nasprotnih stranic. Ortodiagonálni štírikótnik je v ravninski geometriji štirikotnik, v katerem se njegovi dve diagonali sekata pod pravim kotom, kar pomeni, da sta daljici med nesosednjima ogliščema med seboj pravokotni.
Novo!!: Pravokotnost in Ortodiagonalni štirikotnik · Poglej več »
Ortogonalna matrika
Ortogonalna matrika (oznaka Q \) je kvadratna matrika z realnimi elementi, katere vrstice in stolpci so medsebojno pravokotni enotski vektorji (ortonormalni vektorji).
Novo!!: Pravokotnost in Ortogonalna matrika · Poglej več »
Ortogonalnost
Odseka AB in CD sta pravokotna drug na drugega. Ortogonálnost je v matematiki drugo ime za pravokotnost.
Novo!!: Pravokotnost in Ortogonalnost · Poglej več »
Ortonormalnost
Ortonormalnost je v linearni algebri odnos med dvema enotskima vektorjema (njuna dolžina je 1), ki sta med seboj pravokotna ˙(ortogonalna).
Novo!!: Pravokotnost in Ortonormalnost · Poglej več »
Paralelogram
Paralelogram Paralelográm (parāllelos - vzporeden +: grammē - črta) je geometrijski lik, ki ima obe nasprotni stranici enako dolgi, oziroma skladni.
Novo!!: Pravokotnost in Paralelogram · Poglej več »
Pojav Imbert-Fjodarava
Pojav Imbert-Fjodarava (tudi premik Imbert-Fjodarava ali premik Fjodarava) je optični pojav v katerem krožno ali eliptično polarizirana svetloba doživi majhen premik med popolnim odbojem.
Novo!!: Pravokotnost in Pojav Imbert-Fjodarava · Poglej več »
Poldnevnik
Poldnevniki - zeleno je označen ekvator Poldnevniki ali meridiani so navidezne polovice krožnic na Zemljini površini, ki povezujejo severni in južni tečaj.
Novo!!: Pravokotnost in Poldnevnik · Poglej več »
Pravilni polieder
Kocka, najbolj poznan pravilni polieder. Pravilni poliedri so poliedri, ki imajo skladna vsa oglišča, stranice in stranske ploskve.
Novo!!: Pravokotnost in Pravilni polieder · Poglej več »
Pravilo desne roke
Leva orientacija koordinatnega sistema je prikazana na levi sliki, desno orientirana pa na desni sliki. Uporabljamo desno orientirani koordinatni sistem. Uporaba desne roke za določanje rezultata vektorskega produkta. Pravilo desne roke je mnemotehničen pripomoček za določanje smeri vektorjev v treh razsežnostih.
Novo!!: Pravokotnost in Pravilo desne roke · Poglej več »
Pravokotni trapez
Pravokotni trapez pravokotnega tangentnega trapeza Pravokótni trapéz je trapez v katerem obstaja notranji pravi kot (π/2, 90°).
Novo!!: Pravokotnost in Pravokotni trapez · Poglej več »
Pravokotni trikotnik
Pravokótni trikótnik je trikotnik, v katerem je eden izmed notranjih kotov pravi, torej meri π/2 oziroma 90°.
Novo!!: Pravokotnost in Pravokotni trikotnik · Poglej več »
Pravokotnik
Pravokotnik Pravokótnik je lik v ravninski geometriji, štirikotnik s štirimi enakimi koti - pravimi koti med stranicami.
Novo!!: Pravokotnost in Pravokotnik · Poglej več »
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Novo!!: Pravokotnost in Premica · Poglej več »
Prenos toplote
Prenos toplôte je spontan prenos toplotne energije z mesta z višjo temperaturo na mesto z nižjo temperaturo.
Novo!!: Pravokotnost in Prenos toplote · Poglej več »
Pretvorba med enotami
V razpredelnici spodaj so predstavljeni pretvorniki glavnih merskih enot, ki se danes uporabljajo, na enote SI.
Novo!!: Pravokotnost in Pretvorba med enotami · Poglej več »
Prostorski kot
'''Prostorski kot''' je razmerje med površino projekcije telesa (rdeče) na kroglo in kvadrata polmera krogle. Na sliki je objekt, ki mu določamo pripadajoči prostorski kot, prikazan kot modra površina. Prostorski kot (oznaka \Omega ali \omega) je v matematiki in fiziki del prostora, ki je omejen s smermi od dane točke do vseh točk zaprte krivulje na izbrani površini (običajno je to krogla s središčem v dani točki).
Novo!!: Pravokotnost in Prostorski kot · Poglej več »
Radarski presek
Polarni diagram radarskega preseka za letalo Douglas A-26 Invader Radarski presek (angl. radar cross-section, (RCS)) je merilo za radarsko opaznost nekega objekta in pove, v kolikšni meri nek objekt odbija elektromagnetno valovanje.
Novo!!: Pravokotnost in Radarski presek · Poglej več »
Razpolovišče
Razpolovišče daljice s krajiščema (''x1'', ''y1'') in (''x2'', ''y2'') Razpolovíšče je v geometriji srednja točka daljice in je enako oddaljena od obeh njenih krajišč.
Novo!!: Pravokotnost in Razpolovišče · Poglej več »
Romb
Romb Rómb je v ravninski geometriji štirikotnik z vsemi stranicami enake dolžine, oziroma je enakostranični mnogokotnik s štirimi stranicami.
Novo!!: Pravokotnost in Romb · Poglej več »
Schwarzev trikotnik
Schwarzev trikotnik je sferni trikotnik s pomočjo katerega se lahko tlakuje sfero.
Novo!!: Pravokotnost in Schwarzev trikotnik · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Pravokotnost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih simbolov prikazuje simbole, ki se uporabljajo v različnih vejah matematike.
Novo!!: Pravokotnost in Seznam matematičnih simbolov · Poglej več »
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Pravokotnost in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »
Simetrala
likov Simetrála (tudi somérnica ali simetríjska ós) dane množice točk je premica p \!\,, če se pri zrcaljenju čez p \!\, množica preslika sama vase.
Novo!!: Pravokotnost in Simetrala · Poglej več »
Skalarni produkt
Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).
Novo!!: Pravokotnost in Skalarni produkt · Poglej več »
Solenoidalno polje
vektorskega polja \vec\mathbfv(x, y).
Novo!!: Pravokotnost in Solenoidalno polje · Poglej več »
Stolnica v Lincolnu, Anglija
Stolnica v Lincolnu (polno ime Stolnica cerkev Blažene Device Marije v Lincolnu, včasih Marijina stolnica) je stolnica v Lincolnu v Angliji in je sedež škofa Lincolna v Anglikanski cerkvi.
Novo!!: Pravokotnost in Stolnica v Lincolnu, Anglija · Poglej več »
Talesov izrek
Tálesov izrèk je izrek (imenovan v čast Talesu) v ravninski geometriji, ki pravi, da je obodni kot nad premerom krožnice pravi; če imamo torej premer AC neke krožnice in od A in C različno točko B na njenem obodu, je kot ABC pravi kot.
Novo!!: Pravokotnost in Talesov izrek · Poglej več »
Tangenta
Tangenta na graf funkcije Tangénta (tudi dotikálnica) je v matematiki premica, ki se dani krivulji v okolici dane točke najbolj prilega.
Novo!!: Pravokotnost in Tangenta · Poglej več »
Tetivni štirikotnik
Tetivni štirikotnik Tetivni štirikotnik Tetivni štírikótnik ali tetivni četverokótnik je v ravninski geometriji štirikotnik, katerega vsa oglišča ležijo na isti krožnici, oziroma, ki ima očrtano krožnico.
Novo!!: Pravokotnost in Tetivni štirikotnik · Poglej več »
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Novo!!: Pravokotnost in Tlak · Poglej več »
Točka (geometrija)
Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Novo!!: Pravokotnost in Točka (geometrija) · Poglej več »
Traktrisa
Traktrisa za telo, ki je na začetku v točki (4,0). Traktrísa (tudi vlêčnica) (iz latinske besede trahere, kar pomeni vleči) je transcendentna ravninska krivulja po kateri bi se gibalo majhno telo pod vplivom trenja, če bi ga vlekli po vodoravni ravnini z drogom, ki bi imel nespremenljivo dolžino.
Novo!!: Pravokotnost in Traktrisa · Poglej več »
Trapez
Zgled trapeza Trapéz (trápézioi - mizica;: trápeza - miza, jed) je v ravninski geometriji štirikotnik z dvema vzporednima stranicama.
Novo!!: Pravokotnost in Trapez · Poglej več »
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Novo!!: Pravokotnost in Vektor (matematika) · Poglej več »
Vektorski produkt
Véktorski prodúkt je binarni operator v trirazsežnem prostoru.
Novo!!: Pravokotnost in Vektorski produkt · Poglej več »
Višina trikotnika
Višine trikotnika in višinska točka trikotnika Višína trikótnika je v geometriji daljica, ki poteka od oglišča trikotnika do nosilke nasprotne stranice in je na to nosilko pravokotna.
Novo!!: Pravokotnost in Višina trikotnika · Poglej več »
Vpadna pravokotnica
Vpádna pravokótnica je premica, ki prebada mejo sredstev v točki, v kateri nanjo vpada vpadni žarek in je pravokotna na mejo sredstev.
Novo!!: Pravokotnost in Vpadna pravokotnica · Poglej več »
Vpadna ravnina
Vpadna ravnina. Vpadna ravnina je pojem, ki se uporablja v optiki.
Novo!!: Pravokotnost in Vpadna ravnina · Poglej več »
Vzporednik
Vzporedniki, zeleno je ekvator. Vzporédniki (tudi paraléle) so ekvatorju vzporedne navidezne krožnice na Zemljini površini.
Novo!!: Pravokotnost in Vzporednik · Poglej več »
Vzporednost
Vzporédnost je ena od temeljnih relacij, ki opisujejo medsebojno lego geometrijskih objektov (premic, ravnin).
Novo!!: Pravokotnost in Vzporednost · Poglej več »
Zgodovina matematike
Stran iz al Hvarizmijeve ''Algebre'' iz leta 830 vozli, Larcov muzej, Lima, Peru Zgodovína matemátike je področje, ki se prvenstveno ukvarja z izvorom novih odkritij v matematiki in v manjši meri s standardnimi matematičnimi metodami in zapisi v preteklosti.
Novo!!: Pravokotnost in Zgodovina matematike · Poglej več »
Zvezdni polieder
Zvezdni polieder je polieder, ki ima ponovljivo zapletenost, ki mu daje zvezdno obliko.
Novo!!: Pravokotnost in Zvezdni polieder · Poglej več »
Preusmerja sem:
Normala, Pravi kot, Pravokotnica.
