Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Stoicizem

Index Stoicizem

Stoicízem je smer helenistične filozofije, ki jo je ustanovil Zenon Kitijski v Atenah v zgodnjem 3. stoletju pr. n. št. Izkazala se je za priljubljeno in stanovitno filozofijo ter pridobivala privržence po vsej Grčiji in Rimskem imperiju, dokler niso po ukazu cesarja Justinijana I. leta 529 zaprli vseh filozofskih šol, ki se niso skladale s krščansko vero.

Kazalo

  1. 52 odnosi: Antična Grčija, Atene, Božanstvo, Bog, Determinizem, Duša, Duh, Epiktet, Epikurejstvo, Etika, Filozofija, Fizika, Gemin, Grčija, Hrizip, Justinijan I., Kleant, Kleomed, Krščanstvo, Logika, Lucij Anej Seneka, Mark Avrelij, Materializem, Načelo, Narava, Panetij, Panteizem, Pomen, Posidonij, Praznina, Prostor, Razum, Rim, Rimsko cesarstvo, Smrt, Snov, Spomin, Stavek, Suženjstvo, Svet, Telo, Um, Usoda, Utopija, Vesolje, Zakon, Zenon iz Kitija, 1. stoletje, 2. stoletje, 3. stoletje pr. n. št., ... Razširi indeks (2 več) »

  2. Antična Grčija
  3. Antični Rim

Antična Grčija

Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.

Poglej Stoicizem in Antična Grčija

Atene

Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.

Poglej Stoicizem in Atene

Božanstvo

Češki republiki. Bog ali božanstvo je bitje, ki je v posameznem religioznem izročilu priznano kot nadnaravno in sveto, največkrat tudi nesmrtno, in ki ga verujoči spoštujejo ter verjamejo v njegovo posebno vlogo pri stvarjenju in upravljanju vesolja ali posameznih delov vesolja, vključno s človeško usodo.

Poglej Stoicizem in Božanstvo

Bog

V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.

Poglej Stoicizem in Bog

Determinizem

Determinizem (– naprej določen) je filozofski koncept, ki temelji na predpostavki, da so vsi dogodki določeni.

Poglej Stoicizem in Determinizem

Duša

Dúša je »skupek vseh psihičnih procesov; pomemben pojem v filozofiji in psihologiji, eden od centralnih v različnih verah.

Poglej Stoicizem in Duša

Duh

Macbethu se prikaže duh BanquaThéodore Chassériau Duh je domnevno breztelesno prikazovanje mrtve osebe (ali redkeje živali).

Poglej Stoicizem in Duh

Epiktet

Epiktet (starogrško Ἐπίκτητος), starogrški filozof, predstavnik stoicizma, * 55, Hijerapol, Frigija, † 136, Nikopol, Epir.

Poglej Stoicizem in Epiktet

Epikurejstvo

Epikurejstvo je filozofski nazor, ki je oprt na filozofski nauk starogrškega filozofa Epikurja, po katerem se svetovi in živa bitja rodijo in umirajo zaradi gibanja atomov.

Poglej Stoicizem in Epikurejstvo

Etika

Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.

Poglej Stoicizem in Etika

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Poglej Stoicizem in Filozofija

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej Stoicizem in Fizika

Gemin

Gemin (tudi Geminos) (Gemínos hó Ródios), starogrški astronom, matematik in filozof, * okoli 90 pr. n. št. (10 pr. n. št., 110 pr. n. št.), morda otok Rod, Grčija, † okoli 20. pr. n. št. (40 pr. n. št., 60).

Poglej Stoicizem in Gemin

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Stoicizem in Grčija

Hrizip

Hrizip (Hrísippos hó Soleís), starogrški filozof, * 281 pr. n. št., Soloi, Grčija, † 205 pr. n. št..

Poglej Stoicizem in Hrizip

Justinijan I.

Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).

Poglej Stoicizem in Justinijan I.

Kleant

‎Kleant (tudi Kleantes) (starogrško Κλέανθης: Kléantes), starogrški stoični filozof, * 331 pr. n. št., Asos, primorska pokrajina Troda v Mali Aziji, † 231 pr. n. št. Kleant je živel okoli leta 280 pr. n. št.

Poglej Stoicizem in Kleant

Kleomed

Kleoméd ali Kleomédes (Kleomḗdēs), starogrški astronom in filozof, * okoli 120, mogoče Lisimahija, Helespont, Grčija, † okoli 190.

Poglej Stoicizem in Kleomed

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Poglej Stoicizem in Krščanstvo

Logika

Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.

Poglej Stoicizem in Logika

Lucij Anej Seneka

Lúcij Anêj Séneka (latinsko Lucius Annaeus Seneca; običajno samo Seneka ali Seneka mlajši; tudi Seneka Tragik ali Seneka Filozof), rimski stoiški filozof, politik, dramatik, * 3 pr. n. št., Kordova † 65, Rim.

Poglej Stoicizem in Lucij Anej Seneka

Mark Avrelij

Mark Avrelij, rimski vojskovodja, cesar in filozof * 26. april 121 Rim, † 17. marec 180 Vindobona (danes Dunaj).

Poglej Stoicizem in Mark Avrelij

Materializem

Materíalizem označuje filozofski pogled na svet, po katerem ima materija glavni pomen, zavest in mišljenje pa sta drugotnega pomena.

Poglej Stoicizem in Materializem

Načelo

Načêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica nečesa, na primer zakonov narave ali načina, po katerem je izdelana naprava ali stroj.

Poglej Stoicizem in Načelo

Narava

Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.

Poglej Stoicizem in Narava

Panetij

Panetij (Panáitios), starogrški filozof, * 180 pr. n. št., Lind na Rodu, grčija, † 110 pr. n. št. (109 pr. n. št.).

Poglej Stoicizem in Panetij

Panteizem

Meglica Helix, običajno poimenovana kot "Božje oko" Panteizem je prepričanje, da so resničnost, vesolje in kozmos identični z vrhovnim nadnaravnim bitjem (božanstvom) ali entiteto, ki ji je vesolje za lastno božanstvo stvarnika, ki se še vedno širi in obstaja že od začetka časa; ali da vse stvari sestavljajo vseobsegajoče in bistveno božanstvo, vesolje pa je manifestacija božanstva.

Poglej Stoicizem in Panteizem

Pomen

Pomen se lahko nanaša na.

Poglej Stoicizem in Pomen

Posidonij

Posidonij (tudi Poseidonij, Pozidonij) (Poseidónios (hó Apameía /: hó Ródios)), starogrški filozof, astronom, geograf, meteorolog, zgodovinar in učitelj, * okoli 135 pr. n. št., Apameja (Apamea), Sirija, † 51 pr. n. št., verjetno Rim ali otok Rod, Grčija.

Poglej Stoicizem in Posidonij

Praznina

Praznína ali primankljáj atóma je v kristalografiji in znanosti o materialih točkasta kristalna napaka v kristalni mreži.

Poglej Stoicizem in Praznina

Prostor

Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.

Poglej Stoicizem in Prostor

Razum

Razúm je v filozofskem pomenu sposobnost človeškega uma, da ustvarja in operira z abstraktnimi pojmi.

Poglej Stoicizem in Razum

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Poglej Stoicizem in Rim

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Stoicizem in Rimsko cesarstvo

Smrt

Človeška lobanja se pogosto uporablja kot simbol smrti Smrt je nepovratno prenehanje bioloških procesov, ki vzdržujejo organizem pri življenju, torej konec življenja.

Poglej Stoicizem in Smrt

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Poglej Stoicizem in Snov

Spomin

Spomín je sposobnost organizma, da lahko ohrani in kasneje obnovi podatke.

Poglej Stoicizem in Spomin

Stavek

Stavek je jezikovna enota, ki je sestavljena iz več besed, zbranih okoli osebne glagolske oblike oziroma povedka.

Poglej Stoicizem in Stavek

Suženjstvo

Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.

Poglej Stoicizem in Suženjstvo

Svet

Svet (mundus, -i, m: vesoljni svet, svetovje; zemlja, svet; nebo; ljudje), večpomenski izraz, ki ga uporabljamo za vse tiste prostore oziroma predele vesolja, ki so pri trenutnem stanju znanosti in tehnologije dostopni človeku.

Poglej Stoicizem in Svet

Telo

Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.

Poglej Stoicizem in Telo

Um

Um je aspekt razuma in zavesti, ki se kaže kot kombinacija misli, doživljaja, spomina, čustev, volje in domišljije, skupaj z vsemi podzavestnimi miselnimi procesi.

Poglej Stoicizem in Um

Usoda

Usoda je ime za razumevanje dogodkov, ki naj bi jih vnaprej in brez človeškega vpliva določale božje sile ali naključja, ne pa človekova svobodna volja.

Poglej Stoicizem in Usoda

Utopija

Hinko Smrekar - ''Indija Koromandija'' Utopija je opis skupnosti, ki poseduje zelo želene ali skoraj popolne kvalitete.

Poglej Stoicizem in Utopija

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Poglej Stoicizem in Vesolje

Zakon

Zákon je splošni pravni akt z drugo najvišjo veljavo, kar pomeni, da morajo biti vsi ostali pravni akti v skladu z zakonom (vsaj v našem pravnem redu mu je po hierarhiji splošnih pravnih aktov nadrejena ustava, kot najvišji splošni pravni akt).

Poglej Stoicizem in Zakon

Zenon iz Kitija

Zenon iz Kitija (tudi Zenon Mlajši, Zenon stoik) (Zēnōn hó Kitieŭs), starogrški filozof, * 333 pr. n. št., Kitij na Cipru, † 264 pr. n. št. Njegovo najslavnejše delo je Država, ki pa se ni v celoti ohranilo.

Poglej Stoicizem in Zenon iz Kitija

1. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 3. stoletje pr. n. št. | 2. stoletje pr. n. št. | 1. stoletje pr. n. št. | 1.

Poglej Stoicizem in 1. stoletje

2. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 2. stoletje pr. n. št. | 1. stoletje pr. n. št. | 1. stoletje | 2.

Poglej Stoicizem in 2. stoletje

3. stoletje pr. n. št.

2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje 6. stoletje pr. n. št. | 5. stoletje pr. n. št. | 4. stoletje pr. n. št. | 3.

Poglej Stoicizem in 3. stoletje pr. n. št.

300 pr. n. št.

Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 350. pr. n. št. 340. pr. n. št. 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. - 300. pr. n. št. - 290. pr. n. št. 280. pr. n. št.

Poglej Stoicizem in 300 pr. n. št.

529

529 (DXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Stoicizem in 529

Glej tudi

Antična Grčija

Antični Rim

Prav tako znan kot Stoik, Stoiki.

, 300 pr. n. št., 529.