Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Evdoks

Index Evdoks

Evdoks (tudi Evdoksos, Eudoks, Evdoksij, Edoxus) (Eúdoksos), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.

99 odnosi: Algebrska krivulja, Arat, Arhimed, Arhimedov aksiom, Arhit, Astronom, Astronomija, Atene, Celo število, Daljica, Dan, Dolžina, Egipt, Ekvator, Elementi (Evklid), Evdoksova kampila, Evklid, Filozofija, Fourierova vrsta, Galileo Galilei, Geometrija, Georg Ferdinand Cantor, Gibanje, Gostosevci, Grki, Hekataj, Heliopolis, Hiparh, Hipokrat (geometer), Iracionalno število, Isaac Newton, Jesen, Julius Wilhelm Richard Dedekind, Kalip, Karl Weierstrass, Kozorogov povratnik, Kroženje, Krog, Leto, Luna, Mark Tulij Cicero, Marmarsko morje, Matematika, Medicina, Menehmo, Nagib vrtilne osi, Nektaneb I., Neskončnost, O krogli in valju, Os vrtenja, ..., Osončje, Ozvezdje, Piramida, Pirej, Pitagorejstvo, Pitagorov izrek, Planet, Platon, Platonova Akademija, Plinij starejši, Površina, Pravo, Precesija enakonočij, Prizma, Prostornina, Ptolemaj, Racionalno število, Rakov povratnik, Realno število, Severnica, Sicilija, Sirij, Sončev obrat, Sonce, Stereometrija, Stožec, Taranto, Tetraeder, Trikotnik, Tropsko leto, Turčija, Ura, Valj, Venera, Vesolje, Zdravnik, Zemeljsko površje, Zemlja, Zenon, Zima, Zlati rez, Znanost, Zvezda, Zvezdna karta, 347 pr. n. št., 363 pr. n. št., 370 pr. n. št., 380 pr. n. št., 410 pr. n. št.. Razširi indeks (49 več) »

Algebrska krivulja

Algebrska krivulja je v algebrski geometriji algebrska varieteta z razsežnostjo 1.

Novo!!: Evdoks in Algebrska krivulja · Poglej več »

Arat

Arat (Aratos hó Eoleús), makedonsko-starogrški matematik, astronom, meteorolog, botanik in pesnik, * 315 pr. n. št., Sol, (Soli), Kikilija (danes Ciper), † 240 pr. n. št., Pela, osrednja Makedonija (danes Grčija).

Novo!!: Evdoks in Arat · Poglej več »

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes) (Arhimḗdēs, Arhimídis), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Novo!!: Evdoks in Arhimed · Poglej več »

Arhimedov aksiom

Stran iz Arhimedovega dela ''O krogli in valju'' Arhimedov aksióm (tudi Arhimedovo načelo, Arhimedova značilnost) v matematiki in še posebej v abstraktni algebri in analizi pravi, da za vsako realno število x obstaja naravno število n, ki je večje od x. Poleg tega realna števila tvorijo polni obseg, ker ima vsako Cauchyjevo zaporedje realnih števil enolično določeno limito.

Novo!!: Evdoks in Arhimedov aksiom · Poglej več »

Arhit

Arhit (Arhítas), starogrški filozof, matematik, astronom, državnik, strateg in vojskovodja, * 428 pr. n. št. Tarent (Tarentum ali tudi Taras), Magna Graecia, sedaj Taranto, Italija, † 347 pr. n. št.

Novo!!: Evdoks in Arhit · Poglej več »

Astronom

Astronom ali astrofizik je znanstvenik, ki se največ ukvarja z astronomijo ali astrofiziko.

Novo!!: Evdoks in Astronom · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomija oz.

Novo!!: Evdoks in Astronomija · Poglej več »

Atene

Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.

Novo!!: Evdoks in Atene · Poglej več »

Celo število

Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in -n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.

Novo!!: Evdoks in Celo število · Poglej več »

Daljica

Geometrijska definicija daljice: presek poltrakov AB in BA Konstrukcija daljice (1699) Daljíca je omejena prema črta.

Novo!!: Evdoks in Daljica · Poglej več »

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Novo!!: Evdoks in Dan · Poglej več »

Dolžina

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.

Novo!!: Evdoks in Dolžina · Poglej več »

Egipt

Egipt (arabsko مصر, Misr) je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.

Novo!!: Evdoks in Egipt · Poglej več »

Ekvator

Zemlja z ekvatorjem Ekvátor, (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.

Novo!!: Evdoks in Ekvator · Poglej več »

Elementi (Evklid)

Naslovnica prve angleške izdaje Evklidovih ''Elementov'', 1570 Ohranjen kos ''Elementov'', najden v Oksirhinku v Egiptu, ki izvira iz okoli leta 100. Skica je priložena trditvi 5 iz druge knjige Vatikanski rokopis, 2. knjiga, 207v — 208r. Euclid XI prop. 31, 32 in 33 Elementi so temeljno delo geometrije.

Novo!!: Evdoks in Elementi (Evklid) · Poglej več »

Evdoksova kampila

Slika Evdoksove kampile. Evdoksova kampila je kvartna (četrte stopnje) krivulja, ki ima v kartezičnem koordinatnem sistemu enačbo: (pri tem se rešitev x.

Novo!!: Evdoks in Evdoksova kampila · Poglej več »

Evklid

Evklid (tudi Evklides) (Eukleídes), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. vćasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki ga po pravici lahko imenujemo "očeta geometrije".

Novo!!: Evdoks in Evklid · Poglej več »

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía) je humanistična veda.

Novo!!: Evdoks in Filozofija · Poglej več »

Fourierova vrsta

Prvi štirje približki Fourirovih vrst za pravokotni val. Fourierove vrste v matematiki omogočajo razstavljanje poljubne periodične funkcije ali periodičnega signala v vsoto (po možnosti končno) skupine periodičnih funkcij kot sta sinus in kosinus.

Novo!!: Evdoks in Fourierova vrsta · Poglej več »

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Novo!!: Evdoks in Galileo Galilei · Poglej več »

Geometrija

Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.

Novo!!: Evdoks in Geometrija · Poglej več »

Georg Ferdinand Cantor

Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Novo!!: Evdoks in Georg Ferdinand Cantor · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Novo!!: Evdoks in Gibanje · Poglej več »

Gostosevci

Gostosevci ali Plejade (Messier 45, M45) so odprta zvezdna kopica v ozvezdju Bika.

Novo!!: Evdoks in Gostosevci · Poglej več »

Grki

Grki Grki so narod, ki živi v Grčiji, na Cipru in kot manjšina v Albaniji in Turčiji, govorijo pa grško.

Novo!!: Evdoks in Grki · Poglej več »

Hekataj

Hekataj (starogrško: Hekataïos), starogrški popotnik, kartograf in zgodovinar, * okoli 550 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 476 pr. n. št.

Novo!!: Evdoks in Hekataj · Poglej več »

Heliopolis

Heliopolis je bil veliko mesto v Starem Egiptu, upravno središče 13.

Novo!!: Evdoks in Heliopolis · Poglej več »

Hiparh

Hiparh (tudi Hiparhos) (Hípparhos), starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Novo!!: Evdoks in Hiparh · Poglej več »

Hipokrat (geometer)

Hipokrat (tudi Hipokrates, Hippokrat, Hippokrates) (Hippokrátes hó Chĩos), starogrški geometer, filozof in astronom, * okoli 470 pr. n. št. (460, 450??, okoli 440), otok Ios (Hios, Hio, Kios, Chios, Khios), † 410 pr. n. št. (okoli 420), Atene, Grčija.

Novo!!: Evdoks in Hipokrat (geometer) · Poglej več »

Iracionalno število

Iracionálno števílo je v matematiki po definiciji vsako realno število, ki ga ni moč zapisati v obliki ulomka a/b, kjer bi bila a in b celi števili in b različno od 0.

Novo!!: Evdoks in Iracionalno število · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Novo!!: Evdoks in Isaac Newton · Poglej več »

Jesen

jesen zraste do 2m na 100let Jesén je eden od štirih letnih časov.

Novo!!: Evdoks in Jesen · Poglej več »

Julius Wilhelm Richard Dedekind

Julius Wilhelm Richard Dedekind, nemški matematik, * 6. avgust 1831, Braunschweig, Nemčija, † 12. februar 1916, Braunschweig.

Novo!!: Evdoks in Julius Wilhelm Richard Dedekind · Poglej več »

Kalip

Kalip (Kalipos, Kalippus, Calippus) (Kállipos), starogrški astronom, * okoli 370 pr. n. št., Kizik, (Kyzikos, Cyzic, Cyzicus) na Mramornem morju, † 300 pr. n. št.

Novo!!: Evdoks in Kalip · Poglej več »

Karl Weierstrass

Karl Theodor Wilhelm Weierstrass, nemški matematik, * 31. oktober 1815, Ostenfelde, Vestfalija, Nemčija, † 19. februar 1897, Berlin, Nemčija. Weierstrassa imajo večkrat za »očeta sodobne analize«.

Novo!!: Evdoks in Karl Weierstrass · Poglej več »

Kozorogov povratnik

Zemlja z ekvatorjem Kozorógov povrátnik (tudi júžni povrátnik) je eden izmed petih glavnih vzporedniških krogov, ki poteka po vzporedniku 23°26'22" južno od ekvatorja.

Novo!!: Evdoks in Kozorogov povratnik · Poglej več »

Kroženje

Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.

Novo!!: Evdoks in Kroženje · Poglej več »

Krog

Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od sredošča oddaljene točno za polmer r. Obseg kroga meri o.

Novo!!: Evdoks in Krog · Poglej več »

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.

Novo!!: Evdoks in Leto · Poglej več »

Luna

Lúna ali Mésec je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Evdoks in Luna · Poglej več »

Mark Tulij Cicero

Mark Tulij Cicero (Marcus Tullius Cicero, latinsko), rimski državnik, pravnik, politični teoretik in filozof, * 3. januar, 106 pr. n. št., Arpinum, Italija, † 7. december 43 pr. n. št., Formia, Italija.

Novo!!: Evdoks in Mark Tulij Cicero · Poglej več »

Marmarsko morje

Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele. Površina morja je 11.655 km², od česar odpade 182 km² na otoke. V sredini doseže morje največjo globino okoli 1.261 m. Na vzhodu ga zaključuje Izmirski zaliv, na jugovzhodu pa zaliv Mudanya. Marmarsko morje deli Turčijo na evropski in azijski del. V Marmarskem morju ležita dve skupini otokov, znani kot Prinčevi in Marmarski otoki. Slednji so znani po bogatih virih marmorja, po katerem je morje tudi dobilo ime (marmaros je grški izraz za marmor). Antično grško ime za to morje je Propontis (Προποντίς, -ίδος). Beseda je sestavljenka, pro- (pred) in pont- (morje); Grki so morali prepluti Marmarsko morje, da so prišli do Črnega morja. Kategorija:Morja Kategorija:Sredozemlje.

Novo!!: Evdoks in Marmarsko morje · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: Evdoks in Matematika · Poglej več »

Medicina

Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.

Novo!!: Evdoks in Medicina · Poglej več »

Menehmo

Menehmo (Ménaihmos), starogrški matematik in geometer, * okoli 378 pr. n. št. Alopekonez, Mala Azija (sedaj Turčija), † okoli 320 pr. n. št. Menehmo je bil mlajši Dejnostratov brat.

Novo!!: Evdoks in Menehmo · Poglej več »

Nagib vrtilne osi

Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.

Novo!!: Evdoks in Nagib vrtilne osi · Poglej več »

Nektaneb I.

Heperkare Nehtnebef, bolj znan po njegovem heleniziranem imenu Nektaneb I., je bil faraon Starega Egipta in ustanovitelj zadnje (30.) domorodne vladarske dinastije.

Novo!!: Evdoks in Nektaneb I. · Poglej več »

Neskončnost

Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.

Novo!!: Evdoks in Neskončnost · Poglej več »

O krogli in valju

Strani latinskega prevoda Arhimedove razprave ''O krogli in valju'' O krogli in valju (Perí sfaíras kaí kylíndrou) je matematična razprava starogrškega učenjaka Arhimeda iz Sirakuz, napisana v dveh delih leta 225 pr.

Novo!!: Evdoks in O krogli in valju · Poglej več »

Os vrtenja

Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.

Novo!!: Evdoks in Os vrtenja · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: Evdoks in Osončje · Poglej več »

Ozvezdje

Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.

Novo!!: Evdoks in Ozvezdje · Poglej več »

Piramida

Egipčanske piramide v Gizah posnete iz zraka Piramida Lune, Teotihuacan Tempelj Prasat Thom v Koh Ker Piramida Güímar, Tenerife, Španija Madghacen, kraljeva grobnica, starodavna Alžirija (Numidia) Piramída je v gradbeništvu in arhitekturi trirazsežna struktura v obliki matematične piramide.

Novo!!: Evdoks in Piramida · Poglej več »

Pirej

Pirej (grško Πειραιάς Pireas, starogrško Πειραιεύς, Peiraieús) je pristaniško mesto v regiji Atika, Grčija.

Novo!!: Evdoks in Pirej · Poglej več »

Pitagorejstvo

Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.

Novo!!: Evdoks in Pitagorejstvo · Poglej več »

Pitagorov izrek

Pitagorov izrek Geometrijska razlaga Pitagorovega izreka (3, 4, 5) iz kitajskega matematičnega dela ''Čou Pei Suan Čing'' (周髀算经) (206 pr. n. št. - 220) z 246 problemi Pitágorov izrèk je izrek v ravninski geometriji, imenovan po Pitagoru, čeprav je bil znan že pred njim: Izrek lahko zapišemo tudi kot: kjer sta a in b dolžini katet, c pa dolžina hipotenuze.

Novo!!: Evdoks in Pitagorov izrek · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Evdoks in Planet · Poglej več »

Platon

Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 27. maj 427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 347 pr. n. št., Atene.

Novo!!: Evdoks in Platon · Poglej več »

Platonova Akademija

Raffaello Santi: Atenska šola, freska v Vatikanu Akademíja je bila izobraževalna ustanova, ki jo je leta 387 pr. n. št. ustanovil Platon.

Novo!!: Evdoks in Platonova Akademija · Poglej več »

Plinij starejši

Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.

Novo!!: Evdoks in Plinij starejši · Poglej več »

Površina

Površina poliedra je vsota ploščin vseh mejnih ploskev - na sliki je mreža kocke Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.

Novo!!: Evdoks in Površina · Poglej več »

Pravo

Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.

Novo!!: Evdoks in Pravo · Poglej več »

Precesija enakonočij

vrtilne osi, ki je glavni vzrok precesije enakonočij spirali Precesíja enakonóčij (latinsko praecessio aequinoctiorum) ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.

Novo!!: Evdoks in Precesija enakonočij · Poglej več »

Prizma

Tristrana, petstrana in šeststrana prizma Poseben primer prizme je paralelepiped Uporaba steklene tristrane prizme v optiki: prizma z visoko in nizko disperzijo svetlobe Prízma je oglato geometrijsko telo (polieder) omejeno z dvema osnovnima ploskvama in plaščem.

Novo!!: Evdoks in Prizma · Poglej več »

Prostornina

Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.

Novo!!: Evdoks in Prostornina · Poglej več »

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj (Klaúdios Ptolemaíos), starogrškiEnc.

Novo!!: Evdoks in Ptolemaj · Poglej več »

Racionalno število

Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.

Novo!!: Evdoks in Racionalno število · Poglej več »

Rakov povratnik

Zemlja z ekvatorjem Rákov povrátnik (tudi séverni povrátnik) je eden izmed 5 osrednjih vzporedniških krogov, ki označujejo zemljepisno širino na zemljevidih sveta.

Novo!!: Evdoks in Rakov povratnik · Poglej več »

Realno število

Množice realnih števil Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.

Novo!!: Evdoks in Realno število · Poglej več »

Severnica

Zvezda Severnica in ozvezdji Veliki in Mali medved Sévernica (ali Polára, Polárnica, Poláris, Feniks) (α UMi, α Ursae Minoris, Alfa Ursae Minoris) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda (Malega voza).

Novo!!: Evdoks in Severnica · Poglej več »

Sicilija

Apeninskem polotoku Sicílija (italijansko in sicilsko Sicilia) je s 25.700 km² največji ter s 5,1 milijona prebivalcev najbolj naseljen otok v Sredozemskem morju.

Novo!!: Evdoks in Sicilija · Poglej več »

Sirij

HST A – večja, B – manjši bela pritlikavka (Slika: NASA) Sirij (α CMa / α Canis Majoris / Alpha Canis Majoris) je najsvetlejša zvezda na Zemlje nočnem nebu.

Novo!!: Evdoks in Sirij · Poglej več »

Sončev obrat

Sónčev obràt ali solstícij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu (v svojem nadglavišču (zenitu)) navidezno najseverneje (na nebesnem Kozorogovem povratniku) ali najjužneje (na nebesnem Rakovem povratniku) na nebu, oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem.

Novo!!: Evdoks in Sončev obrat · Poglej več »

Sonce

Sónce je edina zvezda in glavno telo našega Osončja.

Novo!!: Evdoks in Sonce · Poglej več »

Stereometrija

Stereometríja je matematična panoga, ki preučuje značilnosti teles v trirazsežnem prostoru.

Novo!!: Evdoks in Stereometrija · Poglej več »

Stožec

Pokončni in poševni krožni stožec Posplošeni stožec Stožec je geometrijsko telo.

Novo!!: Evdoks in Stožec · Poglej več »

Taranto

Taranto je obalno mesto v južnoitalijanski deželi Apulija.

Novo!!: Evdoks in Taranto · Poglej več »

Tetraeder

animacija) Tetraéder, četvérec ali četvêrec je konveksni polieder, ki je omejen s štirimi trikotniki, v bistvu je tristrana piramida.

Novo!!: Evdoks in Tetraeder · Poglej več »

Trikotnik

Trikotnik Trikótnik je eden osnovnih geometrijskih likov.

Novo!!: Evdoks in Trikotnik · Poglej več »

Tropsko leto

Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).

Novo!!: Evdoks in Tropsko leto · Poglej več »

Turčija

Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.

Novo!!: Evdoks in Turčija · Poglej več »

Ura

Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.

Novo!!: Evdoks in Ura · Poglej več »

Valj

Pokončni krožni valj Válj je geometrijsko telo.

Novo!!: Evdoks in Valj · Poglej več »

Venera

Vénera je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Evdoks in Venera · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Evdoks in Vesolje · Poglej več »

Zdravnik

Zdravník je strokovnjak, ki se poklicno ukvarja s prepoznavo bolezenskih stanj pri ljudeh in zdravljenjem ljudi in je za to posebej usposobljen.

Novo!!: Evdoks in Zdravnik · Poglej več »

Zemeljsko površje

Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.

Novo!!: Evdoks in Zemeljsko površje · Poglej več »

Zemlja

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Evdoks in Zemlja · Poglej več »

Zenon

Zenon (tudi Zenon Starejši) (Zénon hó Eleátes), starogrški filozof in matematik, * 495 pr. n. št., Eleja (danes Velija), † okoli 430 pr. n. št., Eleja ali Sirakuze.

Novo!!: Evdoks in Zenon · Poglej več »

Zima

Zima v Schwarzwaldu, Nemčija Polževem, Slovenija Giuseppe Arcimboldo, Zima, 1573. Zelena zima v Bohinju Zíma je letni čas.

Novo!!: Evdoks in Zima · Poglej več »

Zlati rez

Zlati rez (tudi sectio divina) je razmerje, ki ga lahko ponazorimo z razdelitvijo daljice na dva neenaka dela tako, da je razmerje celotne dolžine daljice proti večjemu enako razmerju večjega proti manjšemu.

Novo!!: Evdoks in Zlati rez · Poglej več »

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Novo!!: Evdoks in Znanost · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso. Zvezdni soj je posledica jedrskih reakcij, katerih oddano energijo ljudje vidimo kot svetlobo ali, v primeru Sonca, čutimo kot toploto. Zvezde so na videz svetleče točke na nočnem nebu, ki utripajo zaradi učinkov Zemeljskega ozračja. svetlobi, 7. junija 1992, slika NASA. V znanstvenem izrazoslovju so zvezde določene kot samogravitacijske krogle plazme v hidrostatičnem ravnovesju, ki ga ustvarja njena lastna energija s pomočjo jedrskega zlivanja. Energija, ki jo v vesoljski prostor sevajo zvezde, je elektromagnetno sevanje (večinoma vidno svetlobo) in tok nevtrinov. Navidezna svetlost je merjena po svetlobi, ki jo oddaja kot svetla točka na nebu in izražena z navideznim sijem. V vsakdanjem pogovoru o nebesnih telesih beseda »zvezda« ne sledi nujno prejšnji definiciji, ampak lahko pomeni tudi kako drugo svetleče astronomsko telo, npr. planete in celo meteorje (»zvezdne utrinke« ali »padajoče zvezde«). Ta telesa niso zvezde, saj jih ne vidimo zaradi njihove lastne svetlobe, temveč ker odbijajo svetlobo drugih virov. Od pravih zvezd jih lahko ločimo, ker na nebu ne migetajo. Prave zvezde navidez migetajo zaradi zemeljskega ozračja. Sonce je edina zvezda dovolj blizu Zemlje, da jo vidimo kot večjo okroglo ploskev. Prav tako je Sonce ena redkih zvezd, ki je vidna tudi podnevi. Ostalih zvezd podnevi zaradi močnega sončevega soja praviloma ne opazimo. Druga najbližja zvezda Zemlji je Proksima Kentavra (»Najbližja Kentavra«), ki je oddaljena 4,2 svetlobni leti. Če bi potovali do Proksime Kentavra s francoskim vlakom TGV z največjo hitrostjo 515,3 km/h, bi potrebovali do tja okoli 8,86 milijonov let. Glej tudi seznam najbližjih zvezd. Astronomi ocenjujejo, da je v znanem Vesolju vsaj 7 zvezd. To je 70.000 000.000.000.000.000.000, kar je 230 milijard krat več od 300 milijard zvezd, ki so v naši Galaksiji (Rimski cesti). Večina zvezd je starih med 1 milijardo in 10 milijardami let. Nekatere od teh zvezd so celo še starejše (13,7 milijard let), kar je po najnovejših teorijah ugotovljena starost Vesolja. (glej Prapok in razvoj zvezd.) Njihov obseg in velikost se razteza od majhnih nevtronskih zvezd (ki so dejansko mrtve zvezde) ne večje kot milijonsko mesto, do nadorjakinj kot je npr. Severnica (Polara) in Betelgeza v ozvezdju Oriona, katere premer je skoraj 1000-krat večji od Sonca — približno 1,6 milijard kilometrov. Vendar pa ima Betelgeza veliko manjšo gostoto kot naše Sonce. Ena izmed najbolj masivnih zvezd je Eta Gredlja (η Carinae), z maso od 100 do 150-krat večjo od Sončeve mase (2 kg). Zvezdna astronomija je raziskovanje zvezd in pojavov, ki jih ustvarjajo različne pojavne oblike in razvojne stopnje zvezd. Veliko zvezd je gravitacijsko vezanih z drugimi zvezdami in tvorijo dvojne zvezde. Večje skupine zvezd imenujemo zvezde kopice (kroglaste in razsute). Zvezde po vesoljskem prostoru niso enakomerno razporejene - zajete so v skupine zvezd (»zvezdne sestave«), ki jim rečemo galaksije. Tipično galaksijo sestavlja več sto milijard zvezd.

Novo!!: Evdoks in Zvezda · Poglej več »

Zvezdna karta

Kit. Zvezdna karta je zemljevid nočnega neba.

Novo!!: Evdoks in Zvezdna karta · Poglej več »

347 pr. n. št.

Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. - 340. pr. n. št. - 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. Leta: 352 pr. n. št. 351 pr. n. št. 350 pr. n. št. 349 pr. n. št. 348 pr. n. št. - 347 pr.

Novo!!: Evdoks in 347 pr. n. št. · Poglej več »

363 pr. n. št.

Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 410. pr. n. št. 400. pr. n. št. 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. - 360. pr. n. št. - 350. pr. n. št. 340. pr. n. št. 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. Leta: 368 pr. n. št. 367 pr. n. št. 366 pr. n. št. 365 pr. n. št. 364 pr. n. št. - 363 pr.

Novo!!: Evdoks in 363 pr. n. št. · Poglej več »

370 pr. n. št.

Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 420. pr. n. št. 410. pr. n. št. 400. pr. n. št. 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. - 370. pr. n. št. - 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. 340. pr. n. št. 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. Leta: 375 pr. n. št. 374 pr. n. št. 373 pr. n. št. 372 pr. n. št. 371 pr. n. št. - 370 pr.

Novo!!: Evdoks in 370 pr. n. št. · Poglej več »

380 pr. n. št.

Brez opisa.

Novo!!: Evdoks in 380 pr. n. št. · Poglej več »

410 pr. n. št.

Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 470. pr. n. št. 460. pr. n. št. 450. pr. n. št. 440. pr. n. št. 430. pr. n. št. - 420. pr. n. št. - 410. pr. n. št. 400. pr. n. št. 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. Leta: 415 pr. n. št. 414 pr. n. št. 413 pr. n. št. 412 pr. n. št. 411 pr. n. št. - 410 pr.

Novo!!: Evdoks in 410 pr. n. št. · Poglej več »

Preusmerja sem:

Eudoks, Evdoks Knidski, Evdoksij.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »