Kazalo
19 odnosi: Antična Grčija, Dan, Dolžina, Hitrost, Kulminacija, Merska enota, Nihalo, Poletje, Sekunda, Sončev dan, Sonce, Starorimska civilizacija, Univerzalni koordinirani čas, Ura, Ura (naprava), Ura na nihalo, Vrtenje, Zemlja, Zima.
- Enote za čas
- Red velikosti (čas)
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Ura in Antična Grčija
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Ura in Dan
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Ura in Dolžina
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Ura in Hitrost
Kulminacija
Kulminacija je v astronomiji trenutek (čas), ko nebesno telo pri svojem gibanju po nebesni krogli doseže največjo (najnižjo) altitudo nad (pod) horizontom.
Poglej Ura in Kulminacija
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Poglej Ura in Merska enota
Nihalo
Lego ovire je moč spreminjati. Na spodnjem delu stojala je lesena plošča z vrisanimi tirnicami nihajoče uteži pri različnih legah ovirehttp://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Nihálo je telo, sposobno nihati.
Poglej Ura in Nihalo
Poletje
Poletje na jezeru Talsperre Schönbrunn (Nemčija) Poletje je najtoplejši letni čas od štirih letnih časov v subtropskem, zmernem, hladnem in arktičnem podnebju.
Poglej Ura in Poletje
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Ura in Sekunda
Sončev dan
Sončev dan je čas, v katerem za opazovalca na površini Zemlje Sonce enkrat navidezno obkroži Zemljo.
Poglej Ura in Sončev dan
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Ura in Sonce
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Ura in Starorimska civilizacija
Univerzalni koordinirani čas
Univerzalni koordinirani čas (po mešanici francoskega izraza temps universel coordonné in angleškega izraza coordinated universal time se zanj uporablja kratica UTC) je mednarodno sprejet standardni čas.
Poglej Ura in Univerzalni koordinirani čas
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej Ura in Ura
Ura (naprava)
čevljev (2,7 m), minutni pa 14 čevljev (4,3 m). Ročna ura. Ročna ura z avtomatskim navijanjem. Ura je mehanska naprava, ki meri in prikazuje čas, običajno na številčnici ali z digitalnim zapisom s številkami.
Poglej Ura in Ura (naprava)
Ura na nihalo
Ura na nihalo Úra na nihálo (nihalna ura ali ura nihalka) je mehanska naprava za merjenje časa z nihalom.
Poglej Ura in Ura na nihalo
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Ura in Vrtenje
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Ura in Zemlja
Zima
Polževem, SlovenijaZíma je letni čas.
Poglej Ura in Zima