Kazalo
23 odnosi: Apsidna točka, Ekvator, Gaussova gravitacijska konstanta, Hitrost, Keplerjevi zakoni, Kulminacija, Lega, Luna, Mili, Nebesna krogla, Odsončje, Poldne, Poldnevnik, Polnoč, Sekunda, Sončev čas, Sončna ura, Sonce, Tropsko leto, Ura, Zemeljsko površje, Zemlja, 1999.
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Poglej Sončev dan in Apsidna točka
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Sončev dan in Ekvator
Gaussova gravitacijska konstanta
Gaussova gravitacíjska konstánta je astronomska in fizikalna konstanta in predstavlja gravitacijsko konstanto, izraženo v enotah Osončja, namesto v enotah mednarodnega sistema enot.
Poglej Sončev dan in Gaussova gravitacijska konstanta
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Sončev dan in Hitrost
Keplerjevi zakoni
Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.
Poglej Sončev dan in Keplerjevi zakoni
Kulminacija
Kulminacija je v astronomiji trenutek (čas), ko nebesno telo pri svojem gibanju po nebesni krogli doseže največjo (najnižjo) altitudo nad (pod) horizontom.
Poglej Sončev dan in Kulminacija
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Sončev dan in Lega
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Sončev dan in Luna
Mili
Mili (okrajšava m) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-3, 1/1.000, oziroma eno tisočinko.
Poglej Sončev dan in Mili
Nebesna krogla
ekvatorialnega koordinatnega sistema. Nebésna krogla ali nebésna sféra je navidezna vrteča se krogla, ki ima (običajno) svoje središče v središču Zemljo, na kroglo pa so preslikana vsa nebesna telesa.
Poglej Sončev dan in Nebesna krogla
Odsončje
Odsónčje ali afélij je v astronomiji ena od dveh apsidnih točk in je skrajna točka Zemlje na tirnici okrog Sonca, kjer je Zemlja najbolj oddaljena od Sonca.
Poglej Sončev dan in Odsončje
Poldne
Póldne ali póldan, z dobesednim pomenom na pol dneva, je astronomski izraz za trenutek v dnevu, ko Sonce navidezno zavzame najvišjo lego nad krajevnim obzorjem, nasprotno od polnoči, ko ima najnižjo.
Poglej Sončev dan in Poldne
Poldnevnik
Poldnevniki - zeleno je označen ekvator Poldnevniki ali meridiani so navidezne polovice krožnic na Zemljini površini, ki povezujejo severni in južni tečaj.
Poglej Sončev dan in Poldnevnik
Polnoč
Pólnoč, z dobesednim pomenom na pol noči, je trenutek v dnevu, ko Sonce navidezno zavzame najnižjo lego pod obzorjem, nasprotno od poldneva, ko ima najvišjo.
Poglej Sončev dan in Polnoč
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Sončev dan in Sekunda
Sončev čas
nadglavišču (zenitu). V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan). Sončev čas je čas, s katerim merimo položaj Sonca na nebesni krogli.
Poglej Sončev dan in Sončev čas
Sončna ura
podeželski hiši Houghton Hall v Norfolku sta zgled navpične sončne ure, ki je velikokrat v uporabi Vodoravna sončna ura v Taganrogu (1833) Sončna ura v Belgiji (natančnost.
Poglej Sončev dan in Sončna ura
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Sončev dan in Sonce
Tropsko leto
Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).
Poglej Sončev dan in Tropsko leto
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej Sončev dan in Ura
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Poglej Sončev dan in Zemeljsko površje
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Sončev dan in Zemlja
1999
1999 (MCMXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Sončev dan in 1999
Prav tako znan kot Pravi Sončev dan, Srednji Sončev dan.