Kazalo
50 odnosi: Anaksimander, Antična Grčija, Babilon, Boyne (reka), Dan, De architectura, Dolžina, Ekliptika, Geometrija, Gnomon, Grki, Herodot, Irska, Kitajska, Knowth, Kot, Kroženje, Lega, Leto, Lunina ura, Meritev, Nagib vrtilne osi, Nebo, Neolitik, Ničla funkcije, Norfolk, Obelisk, Obodna hitrost, Os vrtenja, Plavt, Sončev čas, Sonce, Stara zaveza, Stari Egipt, Stari vek, Starorimska civilizacija, Stožnica, Stuttgart, Svetloba, Teodozij, Točnost in natančnost, Tropsko leto, Ura (naprava), Vitruvij, Zemlja, Zemljepisna širina, 1. september, 14. junij, 15. april, 25. december.
- Arhitekturni elementi
- Sončne ure
- Ure
Anaksimander
Anaksimánder (Anaxímandros; tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.
Poglej Sončna ura in Anaksimander
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Sončna ura in Antična Grčija
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.
Poglej Sončna ura in Babilon
Boyne (reka)
Reka Boyne (irsko Bhöinn ali Abhainn na Bóinne) je reka v Leinstru na Irskem, dolga je približno 112 kilometrov. Izvira kot Trinity Well v kraju Newberry Hall v bližini Carburyja, grofija Kildare, in teče proti severovzhodu skozi grofijo Meath, da doseže Irsko morje med Morningtonom v grofiji Meath in Baltray v grofiji Louth.
Poglej Sončna ura in Boyne (reka)
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Sončna ura in Dan
De architectura
De architectura ('O arhitekturi', objavljeno kot Deset knjig o arhitekturi) je traktat o arhitekturi, ki ga je kot vodnik pri gradbenih projektih napisal rimski arhitekt in vojaški inženir Marcus Vitruvius Pollio in posvetil svojemu mecenu, cesarju Avgustu.
Poglej Sončna ura in De architectura
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Sončna ura in Dolžina
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej Sončna ura in Ekliptika
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Sončna ura in Geometrija
Gnomon
Gnomon je del sončne ure (trikotna plošča), style pa je njegov nagnjen rob, ki meče senco na vodoravno številčnico sončne ure.
Poglej Sončna ura in Gnomon
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Sončna ura in Grki
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Sončna ura in Herodot
Irska
Irska (tudi Republika Irska) je parlamentarna republika in otoška država v Britanskem otočju na skrajnem zahodu Evrope, ki pokriva približno pet šestin otoka Irske ob severozahodni obali Evrope, preostala šestina irskega otoka je znana kot Severna Irska in je del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Sončna ura in Irska
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Sončna ura in Kitajska
Knowth
Knowth (/ naʊθ /; irsko Cnóbha) je neolitski prehodni grob in starodavni spomenik, del svetovne dediščine Brú na Bóinne, ki leži 8,4 km zahodno od Droghede na Irskem v dolini reke Boyne.
Poglej Sončna ura in Knowth
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Poglej Sončna ura in Kot
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Poglej Sončna ura in Kroženje
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Sončna ura in Lega
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej Sončna ura in Leto
Lunina ura
Kolidžu Queens v Cambridgeu, kaže karto popravkov za Lunine faze Lunina ura je ura, podobna sončni uri.
Poglej Sončna ura in Lunina ura
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Sončna ura in Meritev
Nagib vrtilne osi
Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.
Poglej Sončna ura in Nagib vrtilne osi
Nebo
Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.
Poglej Sončna ura in Nebo
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Sončna ura in Neolitik
Ničla funkcije
Graf kvadratne funkcije, ki ima dve ničli Ničla funkcije f je v matematiki tisto število x, pri katerem je vrednost funkcije f enaka 0.
Poglej Sončna ura in Ničla funkcije
Norfolk
Lega grofije v Angliji Norfolk je nižinska grofija v vzhodnem delu Anglije.
Poglej Sončna ura in Norfolk
Obelisk
Trojanah Obelísk (obeliskos iz obelos − kopje; šiljast steber) je visok monoliten kamnit spomenik kvadratnega prereza, ki se na vrhu zaključi s piramido.
Poglej Sončna ura in Obelisk
Obodna hitrost
Obódna hitróst (tudi krožílna hitróst, hitrost kroženja) je hitrost, ki jo ima točkasto telo pri kroženju.
Poglej Sončna ura in Obodna hitrost
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Poglej Sončna ura in Os vrtenja
Plavt
Tit Makcij Plavt, starorimski komediograf, * verjetno 254 pr. n. št., Sarsina (mesto v Umbriji), † 184 pr. n. št. Rojen je bil najverjetneje v Sarsini v Italiji.
Poglej Sončna ura in Plavt
Sončev čas
nadglavišču (zenitu). V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan). Sončev čas je čas, s katerim merimo položaj Sonca na nebesni krogli.
Poglej Sončna ura in Sončev čas
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Sončna ura in Sonce
Stara zaveza
Stara zaveza v obliki zvitka Stara zaveza pomeni zavezo, ki jo je Bog sklenil z Judi.
Poglej Sončna ura in Stara zaveza
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Sončna ura in Stari Egipt
Stari vek
Stari vek se deli na »pravi« stari vek in antiko, ki se prične okoli leta 3500 pr. n. št. (konec prazgodovine) ter se zaključi leta 476 z razpadom zahodno-rimskega imperija.
Poglej Sončna ura in Stari vek
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Sončna ura in Starorimska civilizacija
Stožnica
Različni ravninski preseki stožca dajo različne stožnice Razpredelnica stožnic, ''Ciklopedija'' (''Cyclopaedia''), 1728 Stóžnica in stôžnica (zastarelo stožérnica, oziroma stožêrnica) je v matematiki dvorazsežna presečna krivulja, ki nastane, če se preseka krožni stožec z ravnino.
Poglej Sončna ura in Stožnica
Stuttgart
Stuttgart Stuttgart je glavno mesto nemške zvezne dežele Baden-Württemberg in obenem njeno največje mesto.
Poglej Sončna ura in Stuttgart
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Sončna ura in Svetloba
Teodozij
Teodozij, starogrški matematik in astronom, * okoli 160 pr. n. št., Pitana (Pitane), antična pokrajina Bitinija, Anatolija, † okoli 100 pr. n. št.
Poglej Sončna ura in Teodozij
Točnost in natančnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.
Poglej Sončna ura in Točnost in natančnost
Tropsko leto
Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).
Poglej Sončna ura in Tropsko leto
Ura (naprava)
čevljev (2,7 m), minutni pa 14 čevljev (4,3 m). Ročna ura. Ročna ura z avtomatskim navijanjem. Ura je mehanska naprava, ki meri in prikazuje čas, običajno na številčnici ali z digitalnim zapisom s številkami.
Poglej Sončna ura in Ura (naprava)
Vitruvij
Vitruvij, Marcus Vitruvius Pollio, rojen 80 do 70 let pr.
Poglej Sončna ura in Vitruvij
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Sončna ura in Zemlja
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Poglej Sončna ura in Zemljepisna širina
1. september
1.
Poglej Sončna ura in 1. september
14. junij
14.
Poglej Sončna ura in 14. junij
15. april
15.
Poglej Sončna ura in 15. april
25. december
25.
Poglej Sončna ura in 25. december