Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

15. april

Index 15. april

15.

234 odnosi: Abraham Lincoln, Alfred Sisley, Ante Gotovina, Arkadij in Boris Strugacki, Armenija, Atene, Atlantski ocean, Auguste Laurent, Auguste Renoir, Črna gora, Émile Durkheim, Bengazi, Benjamin Zephaniah, Berthe Morisot, Bitka pri Legnici, Bitka za Galipoli, Boeing 767, Bomba, Boston, Massachusetts, Camille Pissarro, Carol W. Greider, Claude Monet, Dan, Disneyland Tokio, Domenichino, Emma Thompson, Emma Watson, Etbin Kristan, Evelyn Ashford, Evropa, Filip Belgijski, Filippo Brunelleschi, Francisco de Goya y Lucientes, Franjo Kuharić, Friedrich Georg Wilhelm von Struve, Géza I. Ogrski, General, George Best, Georgij Timofejevič Beregovoj, Giovanni Gentile, Gregorijanski koledar, Haag, Hermann Günther Grassmann, Hrvaška, Hu Yaobang, Ilirske province, Impresionizem, Insulin, James Clark Ross, Janoš Murkovič, ..., Jean-Paul Sartre, Joe Davis, Johannes Stark, John Franklin, Južna Koreja, Jurij Šubic, Katarina I. Ruska, Koncentracijsko taborišče, Kraljevina Jugoslavija, Leonardo da Vinci, Leonhard Euler, Leto, Madame de Pompadour, Manuel Hrizoloras, Maraton, Mihail Vasiljevič Lomonosov, Mimar Sinan, Mongoli, Nejc Zaplotnik, Nikolaj Nikolajevič Semjonov, Norveška, Nova Fundlandija, Oborožene sile Združenega kraljestva, Olimpijske igre, Pariz, Pietro Antonio Cataldi, Pol Pot, Potres, Prestopno leto, Prostovoljstvo, Pusan, Raketa, Ramones, Richterjeva potresna lestvica, RMS Titanic, Robert Musil, Severna Irska, Sladkorna bolezen, Slika, Stavka, Televizija, Tokio, Tripoli, Turki, Vatroslav Oblak, Václav Brožík, Vojaška enota, Wilhelm Busch, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, 1001, 1044, 1053, 1077, 1136, 1157, 1220, 1241, 1282, 1329, 1330, 1345, 1355, 1377, 1389, 1393, 1415, 1446, 1452, 1469, 1489, 1519, 1530, 1539, 1548, 1581, 1588, 1605, 1611, 1626, 1641, 1642, 1646, 1659, 1684, 1691, 1699, 1707, 1710, 1711, 1719, 1721, 1727, 1746, 1764, 1765, 1770, 1773, 1783, 1786, 1793, 1800, 1807, 1809, 1811, 1817, 1828, 1832, 1839, 1843, 1847, 1851, 1853, 1854, 1855, 1858, 1861, 1862, 1864, 1865, 1867, 1874, 1875, 1877, 1880, 1885, 1887, 1888, 1890, 1894, 1896, 1898, 1901, 1904, 1905, 1908, 1910, 1912, 1915, 1916, 1917, 1919, 1920, 1921, 1923, 1925, 1929, 1930, 1933, 1940, 1942, 1944, 1945, 1947, 1948, 1952, 1953, 1955, 1956, 1957, 1958, 1959, 1960, 1961, 1964, 1967, 1969, 1972, 1978, 1979, 1980, 1983, 1986, 1989, 1990, 1994, 1995, 1997, 1998, 2001, 2002, 2003, 2011, 2013, 2018. Razširi indeks (184 več) »

Abraham Lincoln

Abraham Lincoln (tudi Abe Lincoln, »Pošteni Abe« in »Veliki emancipator« (Great Emancipator), ameriški politik, * 12. februar 1809, Sinking Spring Farm pri Hodgenvillu, okrožje Hardin, Kentucky, ZDA, † 15. april 1865, Washington. Lincoln je bil 16. predsednik Združenih držav Amerike (od leta 1861 do 1865) in prvi republikanski predsednik. Močno je nasprotoval širjenju suženjstva v zvezna ozemlja, zato je njegova zmaga na predsedniških volitvah leta 1860 še podkrepila razdelitev naroda na dva dela. Pred njegovo umestitvijo marca 1861 se je sedem južnih suženjskih zveznih držav odcepilo od ZDA, ustanovilo Konfederacijske države Amerike ter v upravljanje prevzelo trdnjave ter drugo lastnino ZDA in njene vojske na svojem ozemlju. Ti dogodki so kmalu privedli do ameriške državljanske vojne. Lincoln je bil prekaljen politik, ki je s spretnim uravnotežanjem nasprotujočih si mnenj in usmerjanju medsebojno sovražnih skupin k skupnemu cilju pripeljal vojno do zmage ZDA nad odcepljenimi konfederacijskimi državami. Njegove vodstvene sposobnosti so se izkazale v diplomatskem ravnanju z obmejnimi suženjskimi zveznimi državami na začetku bojev, v zavrnitvi poskusa kongresa, da bi ponovno uredil Lincolnov predsedniški kabinet (1862), v številnih govorih in objavah, ki so pripomogli k mobilizaciji severnih držav ter v zavrnitvi miru v predsedniški kampanji leta 1864. Nekateri ga grajajo zaradi izdajanja izvršnih ukazov, nasprotujočih habeas corpus ter zapiranja nasprotujočih vladnih uradnikov in nekaterih založnikov. Lincoln je imel močan vpliv na politične in družbene ustanove ZDA. Njegovo najpomembnejše dejanje je bilo tu morda osnovanje pogojev za večjo centralizacijo moči v zvezni vladi in oslabitev moči vlad posameznih zveznih držav, čeprav to ni dorečeno. Zvezna vlada je bila po t. i. rekonstrukciji ponovno oslabljena, sodobna administrativna zvezna država pa je nastala šele z Rooseveltovim New Dealom 70 let kasneje. Lincoln je bil tudi predsednik, ki je zahvalni dan proglasil za narodni praznik, ustanovil ministrstvo za poljedelstvo (čeprav ne na nivoju kabineta), prenovil narodno bančništvo in banke ter za zvezni državi priznal Zahodno Virginijo in Nevado. Prav tako je s podpisom Zakona o zemlji priseljencev (Homestead Act) leta 1862 spodbudil prizadevanja za naselitev belcev na ameriškem Zahodu. Kakorkoli, najbolj slovi po ključni vlogi pri ukinitvi suženjstva v ZDA z uzakonitvijo Razglasa o odpravi suženjstva (Emancipation Proclamation), ki je pripravil tla za popolno odpravo le-tega.

Novo!!: 15. april in Abraham Lincoln · Poglej več »

Alfred Sisley

Alfred Sisley, britansko-francoski impresionistični krajinski slikar, * 30. oktober 1839, Pariz, † 29. januar 1899, Moret-sur-Loing.

Novo!!: 15. april in Alfred Sisley · Poglej več »

Ante Gotovina

Ante Gotovina, hrvaški general, * 12. oktober 1955, Tkon, Hrvaška.

Novo!!: 15. april in Ante Gotovina · Poglej več »

Arkadij in Boris Strugacki

Brata Strugacki, ruska pisatelja in scenarista.

Novo!!: 15. april in Arkadij in Boris Strugacki · Poglej več »

Armenija

Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.

Novo!!: 15. april in Armenija · Poglej več »

Atene

Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.

Novo!!: 15. april in Atene · Poglej več »

Atlantski ocean

Atlántski oceán, imenovan krajše tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.

Novo!!: 15. april in Atlantski ocean · Poglej več »

Auguste Laurent

Auguste Laurent je bil francoski kemik, ki je odkril antracen, galaktiol, ftalno kislino in fenol, * 14. november 1807, La Folie pri Langresu, Francija, 15. april 1853, Pariz, Francija.

Novo!!: 15. april in Auguste Laurent · Poglej več »

Auguste Renoir

Pierre-Auguste Renoir, francoski slikar, * 25. februar 1841, Limoges, Francija † 3. december 1919, Cagnes-sur-Mer, Francija.

Novo!!: 15. april in Auguste Renoir · Poglej več »

Črna gora

Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo,na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško in Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.

Novo!!: 15. april in Črna gora · Poglej več »

Émile Durkheim

Émile Durkheim, francoski sociolog, socialni psiholog in filozof, * 15. april 1858, Epinal, Francija, † 15. november 1917, Pariz.

Novo!!: 15. april in Émile Durkheim · Poglej več »

Bengazi

Bengazi ali Bengasi (arabsko: بنغازي turško: Bingazi) je drugo največje mesto v Libiji in glavno mesto libijske regije Cirenajka.

Novo!!: 15. april in Bengazi · Poglej več »

Benjamin Zephaniah

Benjamin Obadiah Iqbal Zephaniah, angleški pisatelj, glasbenik in pesnik duba, * 15. april 1958, Handsworth, predmestje Birminghama, Anglija.

Novo!!: 15. april in Benjamin Zephaniah · Poglej več »

Berthe Morisot

Berthe Morisot, francoska impresionistična slikarka, * 14. januar 1841, Bourges, † 2. marec 1895, Pariz.

Novo!!: 15. april in Berthe Morisot · Poglej več »

Bitka pri Legnici

Bitka pri Legnici (ali Schlacht bei Wahlstatt) je bila bitka med Mongolskim cesarstvom in združeno vzhodnoevropsko vojsko, do katere je prišlo 9.

Novo!!: 15. april in Bitka pri Legnici · Poglej več »

Bitka za Galipoli

Bitka za Galipoli je neuspela pomorska in kopenska vojaška operacija zavezniških sil, da bi se prebili skozi Dardanele.

Novo!!: 15. april in Bitka za Galipoli · Poglej več »

Boeing 767

Boeing 767-400ER Boeing 767 je srednje veliko širokotrupno potniško letalo.

Novo!!: 15. april in Boeing 767 · Poglej več »

Bomba

Družina bomb JDAM Bómba je bojno sredstvo, ki svojo rušilno moč črpa iz eksploziva.

Novo!!: 15. april in Bomba · Poglej več »

Boston, Massachusetts

Boston (IPA) je glavno mesto Skupnosti Massachusettsa.

Novo!!: 15. april in Boston, Massachusetts · Poglej več »

Camille Pissarro

Jacob Camille Pissarro, francoski slikar, * 10. julij 1830, Charlotte Amalie na antilskem otoku Saint Thomas, † 13. november 1903, Pariz.

Novo!!: 15. april in Camille Pissarro · Poglej več »

Carol W. Greider

Carolyn Widney »Carol« Greider, ameriška molekularna biologinja, nobelovka, * 15. april 1961, San Diego, Združene države Amerike.

Novo!!: 15. april in Carol W. Greider · Poglej več »

Claude Monet

Claude-Oscar Monet, francoski impresionistični slikar, * 14. november 1840, Pariz, Francija, 6. december 1926, Giverny, Francija.

Novo!!: 15. april in Claude Monet · Poglej več »

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Novo!!: 15. april in Dan · Poglej več »

Disneyland Tokio

grad »Cinderella Castle« Disneyland Tokio, angleško Tokyo Disneyland, je 53 kvadratnih km velik zabaviščni park, ki se nahaja v Letovišču Tokio Disney, ki se nahaja v mestecu Uraya v prefekturi Chiba, v bližini vzhodno od japonskega Tokia.

Novo!!: 15. april in Disneyland Tokio · Poglej več »

Domenichino

Mitološko platno ''Diana na lovu'' sv. Cecilije (eden od prizorov) Domenico Zampieri (znan kot Domenichino), italijanski slikar in arhitekt, * 21. oktober 1581 Bologna, † 15. april 1641 Neapelj.

Novo!!: 15. april in Domenichino · Poglej več »

Emma Thompson

Emma Thompson, angleška filmska igralka, * 15. april 1959, Paddington, London, Anglija.

Novo!!: 15. april in Emma Thompson · Poglej več »

Emma Watson

Emma Charlotte Duerre Watson, angleška filmska in televizijska igralka in fotomodel, * 15. aprila 1990, Pariz, Francija.

Novo!!: 15. april in Emma Watson · Poglej več »

Etbin Kristan

Etbin Kristan, slovenski politik in pisatelj, * 15. april 1867, Ljubljana, † 22. november 1953.

Novo!!: 15. april in Etbin Kristan · Poglej več »

Evelyn Ashford

Evelyn Ashford, ameriška atletinja, * 15. april 1957, Shreveport, Louisiana, ZDA.

Novo!!: 15. april in Evelyn Ashford · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Novo!!: 15. april in Evropa · Poglej več »

Filip Belgijski

Philippe ali Filip Belgijski (polno ime Philippe Léopold Louis Marie), kralj belgijske ustavne monarhije, * 15. april 1960, Bruselj, Belgija.

Novo!!: 15. april in Filip Belgijski · Poglej več »

Filippo Brunelleschi

Filippo Brunelleschi, italijanski renesančni arhitekt, * 1377, † 15. april 1446.

Novo!!: 15. april in Filippo Brunelleschi · Poglej več »

Francisco de Goya y Lucientes

Francisco José de Goya y Lucientes (Špansko.

Novo!!: 15. april in Francisco de Goya y Lucientes · Poglej več »

Franjo Kuharić

Franjo Kuharić, hrvaški duhovnik, škof in kardinal, * 15. april 1919, Pribić, † 11. marec 2002, Zagreb.

Novo!!: 15. april in Franjo Kuharić · Poglej več »

Friedrich Georg Wilhelm von Struve

Friedrich Georg Wilhelm von Struve (Vasilij Jakovlevič Struve), nemško-ruski astronom in geodet, * 15. april 1793, Altona, Schleswig-Holstein, Nemčija, tedaj del Danske, † 23. november (11. november, ruski koledar) 1864, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija).

Novo!!: 15. april in Friedrich Georg Wilhelm von Struve · Poglej več »

Géza I. Ogrski

Géza I. (I.), ogrski kralj (1074-1077), * ca.

Novo!!: 15. april in Géza I. Ogrski · Poglej več »

General

Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.

Novo!!: 15. april in General · Poglej več »

George Best

George Best, severnoirski nogometaš, * 22. maj 1946, Belfast, Severna Irska, † 25. november 2005, London, Anglija.

Novo!!: 15. april in George Best · Poglej več »

Georgij Timofejevič Beregovoj

Georgij Timofejevič Beregovoj, sovjetski general in kozmonavt, * 1921, † 1995.

Novo!!: 15. april in Georgij Timofejevič Beregovoj · Poglej več »

Giovanni Gentile

Giovanni Gentile, italijanski filozof, učitelj, fašistični politik, * 30. maj 1875, Castelvetrano, Italija, † 15. april 1944, Firence, Italija.

Novo!!: 15. april in Giovanni Gentile · Poglej več »

Gregorijanski koledar

Gregorijanski ali Grickovski koledar, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.

Novo!!: 15. april in Gregorijanski koledar · Poglej več »

Haag

Lega mesta na Nizozemskem Haag (nizozemsko ´s-Gravenhage ali Den Haag) je mesto na Nizozemskem, ki leži na obali Severnega morja, glavno mesto nizozemske province Južna Holandija.

Novo!!: 15. april in Haag · Poglej več »

Hermann Günther Grassmann

Hermann Günther Grassmann (tudi Graßmann), nemški polihistor, fizik in neohumanist, * 15. april, 1809, Szcecin, Poljska, † 26. september 1877, Szcecin, Poljska.

Novo!!: 15. april in Hermann Günther Grassmann · Poglej več »

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja. Glavno mesto je Zagreb, ki tvori posebno administrativno območje, skupaj z dvajsetimi ostalimi upravnimi enotami, županijami. Ozemlje Hrvaške pokriva 56.594 km2 in ima sicer raznoliko, vendar večinoma celinsko in mediteransko podnebje. Razprostira se od skrajnih vzhodnih robov Alp na severozahodu do Panonske nižine in bregov reke Donave na vzhodu, njen osrednji del pokriva Dinarski gorski masiv, južni in zahodni del pa se končujeta na obali Jadranskega morja. Na severu in severozahodu meji na Slovenijo, na severu na Madžarsko, na jugu in vzhodu na Bosno in Hercegovino, na jugu na Črno Goro ter na vzhodu na Srbijo. Hrvaška obala Jadranskega morja je dolga 1.778 km, ob njej pa leži tudi več kot 1.000 otokov. Prebivalstvo države znaša 4.28 milijona, večino od tega so Hrvati, prevladujoča veroizpoved pa je rimokatoliška. Številčno najpomembnejša manjšina so prebivalci srbske narodnosti. Hrvati so na ozemlje sedanje Hrvaške prispeli v začetku 7. stoletja. Državo so do 9. stoletja organizirali v dve vojvodstvi. Tomislav je postal kralj leta 925 in s tem Hrvaško povzdignil v kraljestvo. Hrvaško kraljestvo je ohranilo samostojnost skoraj 200 let (925–1102) in doseglo svoj vrh v času kraljev Petra Krešimirja IV. in Dimitrija Zvonimirja. Leta 1102 je Hrvaška vstopila v personalno unijo z Madžarsko. Leta 1527 je v vihri vojne z otomanskim imperijem hrvaški parlament okronal Habsburga Ferdinanda I. kot hrvaškega kralja. Po prvi svetovni vojni je leta 1918 Hrvaška postala del nepriznane države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je nastala na pogorišču Avstro-Ogrske, nato pa še Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in nato Jugoslavije. Med drugo svetovno vojno je obstajala fašistična Neodvisna država Hrvaška. Po vojni je Hrvaška postala ustanovni član in federalna enota (republika) najprej Federativne, nato pa Socialistične federativne republike Jugoslavije. Junija 1991 je skupaj s Slovenijo razglasila neodvisnost, ki je v veljavo stopila 8. oktobra istega leta. Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in jugoslovanskimi (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: vojna na Hrvaškem). Spori in spopadi so se za diplomatsko mizo zaključil šele leta 1995 s podpisom daytonskega sporazuma med Hrvaško, Srbijo in Bosno in Hercegovino. Hrvaška je unitarna država, republika s parlamentarno demokracijo. Mednarodni denarni sklad Hrvaško definira kor državo v razvoju, Svetovna banka pa kot visokodohodkovno gospodarstvo. Hrvaška je članica Evropske unije (od 2013), NATO-a, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije ter ustanovni član Sredozemske zveze. Kot aktivni član OZN ter njenih mirovnih sil je sodelovala v Afganistanu ter v letih 2008-2009 delovala kot nestalna članica Varnostnega sveta pri OZN. Storitveni sektor je v hrvaškem gospodarstvu prevladujoče dejavnost (70% BDP), sledita mu industrija (25 % BDP) in kmetijstvo (5% BDP in 14% prebivalstva). Pomemben storitveni sektor je (zlasti poletni) turizem, saj se Hrvaška uvršča med dvajset najpriljubljenejših območij na svetu. Hrvaško je recesija v letih 2009-2015 močno prizadela, z ne preveč optimističnimi obeti v prihodnje. Za Hrvaško je Slovenija po obsegu tretji zunanjetrgovinski partner (tako pri izvozu kot uvozu). Najpomebnejši Hrvaški zunanjetrgovinski partner so države EU, zlasti Italija in Nemčija, pomembno pa je tudi sodelovanje z BiH. Prisotnost državne regulative v gospodarstvu ter proračunska potrošnja sta še vedno visoka. Hrvaška prebivalcem zagotavlja splošno dostopen zdravstveni in brezplačni osnovnošolski in srednješolski šolski sistem.

Novo!!: 15. april in Hrvaška · Poglej več »

Hu Yaobang

Hu Yaobang (kitajsko: 胡耀邦 Pinyin: Hú Yàobāng, slovenska izgovorjava: Hu Jaobang, voditelj Ljudske republike Kitajske, * 20. november, 1915, † 15. april, 1989. Rojen v mestu Liuyang, provinca Hunan, v revni kmečki družini. Hu je pri štirinajstih letih starosti zapustil dom in se pridružil kitajskim komunističnim silam, ter leta 1933 postal član Komunistične partije Kitajske. Sodeloval je v Dolgem pohodu in v Rdeči armadi kot politični uradnik služil pod Deng Xiaoping-om. Po razglasitvi Ljudske republike Kitajske je bil predsednik Zveze komunistične mladine. Zasedal je mnoge pozicije znotraj partije in po Veliki kulturni revoluciji postal (1979) generalni sekretar KP Kitajske. S tega mesta je bil leta 1987 odstavljen zaradi neodločnosti in simpatiziranjem s študentskimi protesti leta 1986. Njegova smrt je bila leta 1989 eden od povodov za začetek protestov na Trgu nebeškega miru.

Novo!!: 15. april in Hu Yaobang · Poglej več »

Ilirske province

Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1809 Ilirske province (francosko Provinces illyriennes) je Napoleon ustanovil 14.

Novo!!: 15. april in Ilirske province · Poglej več »

Impresionizem

Impresionizem je umetniška smer, ki se je pojavila v evropski umetnosti v drugi polovici 19. stoletja.

Novo!!: 15. april in Impresionizem · Poglej več »

Insulin

aminokislin H--NH-CHR-CO-n-OH proteina, kjer je R del, ki štrli iz skeleta vsake aminokisline. Insulín (tudi inzulin) (latinsko insula pomeni otok) je polipeptidni hormon trebušne slinavke, ki ga izločajo β-celice Langerhansovih otočkov.

Novo!!: 15. april in Insulin · Poglej več »

James Clark Ross

Sir James Clark Ross, angleški polarni raziskovalec in pomorski častnik, * 15. april 1800, London, Anglija, † 3. april 1862, Aylesbury, Anglija.

Novo!!: 15. april in James Clark Ross · Poglej več »

Janoš Murkovič

Janos Murkovič (madžarsko Murkovics János)* Mala Nedelja, 23. december, 1839; † Lendavske Gorice, 15. april, 1917) je bil slovenski učitelj, pisatelj in glasbenik. Rodil se v Mali Nedelji pri Ljutomeru na Štajerskem. Njegova družina je bila hrvaškega rodu. Študiral je v Nemčiji, od leta 1862 je delal v Beltincih, ki so takrat spadali pod madžarski del Avstro-Ogrske. Tam je napisal prvo in edino svojo delo Abecednik prvo knjigo v prekmurščini, napisano v Gajici. Pred tem so Slovenci na tem območju pisali samo v madžarskem črkopisu. Kasneje sta bili še dve deli izdani v gajici: Prirodopis Imreta Augustiča in Perve knige Jožefa Bagarija. Leta 1878 je zapustil Beltince in delal v Trbovljah. Od leta 1880 je učil v Dolnji Lendavi, 1910 pa se je upokojil. Do smrti leta 1917 je živel v Lendavskih Goricah, kjer je tudi pokopan. Poleg poučevanja je bil znan tudi po tem, da je na svatbah in zabavah igral na violino.

Novo!!: 15. april in Janoš Murkovič · Poglej več »

Jean-Paul Sartre

Jean-Paul Charles Aymard Sartre, običajno znan kot Jean-Paul Sartre, francoski eksistencialistični filozof, dramatik, scenarist, pisatelj in literarni kritik, * 21. junij 1905, † 15. april 1980.

Novo!!: 15. april in Jean-Paul Sartre · Poglej več »

Joe Davis

Joe Davis, OBE, angleški igralec snookerja in angleškega biljarda, * 15. april 1901, Whitwell, Derbyshire, Anglija, † 10. julij 1978, Andover, Hampshire, Anglija.

Novo!!: 15. april in Joe Davis · Poglej več »

Johannes Stark

Johannes Stark, nemški fizik, * 15. april 1874, Schickenhof (sedaj Freihung), Bavarska, Nemčija, † 21. junij 1957, Traunstein, Bavarska.

Novo!!: 15. april in Johannes Stark · Poglej več »

John Franklin

‎ Sir John Franklin, angleški kapitan in raziskovalec Arktike, * 15. april 1786, Spilsby, grofija Lincolnshire, Anglija, † 11. junij 1847, Otok kralja Viljema, provinca Nunavut, Kanada.

Novo!!: 15. april in John Franklin · Poglej več »

Južna Koreja

Republika Koreja (korejsko: Daehan Min-guk - hangul: 대한 민국; hanja: 大韓民國) ali, pogosteje, Južna Koreja, je obmorska država v Vzhodni Aziji, ki pokriva južni del Korejskega polotoka.

Novo!!: 15. april in Južna Koreja · Poglej več »

Jurij Šubic

Jurij Šubic, slovenski slikar, * 13. april 1855, Poljane nad Škofjo Loko, † 8. september 1890, Leipzig, Nemčija.

Novo!!: 15. april in Jurij Šubic · Poglej več »

Katarina I. Ruska

Katarina I. (rusko: Екатерина I Алексеевна), ruska carica, * 16. april (5. april, ruski koledar) 1684, Latvija, † 17. maj (6. maj) 1727, Sankt Peterburg.

Novo!!: 15. april in Katarina I. Ruska · Poglej več »

Koncentracijsko taborišče

Koncentracijsko taborišče (kratica KT) je posebna oblika taborišča oziroma organizacije, ki množično zapira nasprotnike; v skrajni obliki pa je namenjeno tudi njihovem organiziranem pobijanju.

Novo!!: 15. april in Koncentracijsko taborišče · Poglej več »

Kraljevina Jugoslavija

Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Novo!!: 15. april in Kraljevina Jugoslavija · Poglej več »

Leonardo da Vinci

Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.

Novo!!: 15. april in Leonardo da Vinci · Poglej več »

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Novo!!: 15. april in Leonhard Euler · Poglej več »

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.

Novo!!: 15. april in Leto · Poglej več »

Madame de Pompadour

Jeanne Antoinette Poisson, markiza de Pompadour, znana tudi kot Madame Pompadour (francoska izgovarjava)) francoska plemkinja, * 29. december 1721, Pariz, † 15. april 1764, Versailles. Madame de Pompadour je bila "uradna" ljubica Ludvika XV.. Ukvarjala se je s politiko in bila ena najboj vplivnih ljudi na tem področju. Podpirala je vstop Francije v sedemletno vojno na strani Avstrije. Kategorija:Rojeni leta 1721 Kategorija:Umrli leta 1764 Kategorija:Francoski politiki Kategorija:Francoski plemiči.

Novo!!: 15. april in Madame de Pompadour · Poglej več »

Manuel Hrizoloras

Manuel Hrizoloras (grško Μανουήλ Χρυσολωράς, * 1353 verjetno v Konstantinoplu, † 15. aprila 1415 v Konstanci) je bil bizantinski diplomat in pionir pri uvajanju grške književnosti v zahodni Evropi v poznem srednjem veku.

Novo!!: 15. april in Manuel Hrizoloras · Poglej več »

Maraton

Nosilka svetovnega rekorda v maratonu v ženski kategoriji Paula Radcliffe Wilson Kipsang je pri mednarodni atletski zvezi uradno zapisan kot nosilec svetovnega rekorda v maratonu Maraton je najdaljša tekaška atletska disciplina.

Novo!!: 15. april in Maraton · Poglej več »

Mihail Vasiljevič Lomonosov

Mihail Vasiljevič Lomonosov, ruski polihistor, profesor, fizik, kemik, enciklopedist in umetnik, * 19. november (8. november, ruski koledar) 1711, vas Mišaninska, Arhangelogorodska gubernija, Ruski imperij (sedaj vas Lomonosovo, Arhangelska oblast, Rusija) ob Belem morju, † 15. april (4. april) 1765, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Novo!!: 15. april in Mihail Vasiljevič Lomonosov · Poglej več »

Mimar Sinan

Koca Mi'mâr Sinân Âğâ (osmansko خواجه معمار سنان آغا; turško Mimar Sinan), osmanski arhitekt in inženir, * 1489/1490, Ağırnas, Kayseri, Osrednja Anatolija, † 8. junij 1588, Istanbul) je bil osmanski dvorni arhitekt (turško: "Mimar") in graditelj v službi sultanov Sulejmana Veličastnega, Selima II in Murata III. Bil je odgovoren za gradnjo več kot 300 večji javnih in drugih skromnejših objektov. Več njegovih del je uvrščenih na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine - mošeja Selimija v Edirnu, staro mestno jedro Istanbula, v katerem stoji več njegovih zgradb, vključno s kompleksom mošeje Sulejmanija, ter most na Drini v Višegradu). Sin kamnoseka, je bil kot mladenič preko sistema krvnega davka vpoklican v sultanovo armado, kjer je bil deležen tehnične in vojaške izobrazbe ter je postal vojaški inženir. Hitro je napredoval, postal je najprej častnik in potem poveljnik v redu janičarjev, odlikovan s titulo v rangu age. V številnih vojaških pohodih je izpopolnil svoje gradbeniško in tehnično znanje, postal je strokovnjak za gradnjo utrdb in vojaških infrastrukturnih objektov kot so ceste, mostovi in akvadukti. Ko je bil star skoraj 50 let, je bil imenovan za glavnega sultanovega arhitekta, da bi svoja v vojski pridobljena znanja uporabil za ustvarjanje verskih in drugih javnih stavb. Na tem položaju je ostal še skoraj 50 let. Njegova največja mojstrovina je mošeja Selimija v Edirnu, vendar je mošeja Sulejmanija v Istanbulu njegovo najbolj znano delo. Do svoje smrti v 98. letu svoje starosti je vodil pomembno vladno službo za gradnje v otomanskem imperiju in je usposobil veliko učencev, ki so nadaljevali njegovo delo. Njegovi učenci in vajenci so po njegovi smrti zgradili Modro mošejo v Istanbulu, Stari Most v Mostarju in sodelovali pri gradnji mavzoleja Taj Mahal v Agri. Mimar Sinan velja za največjega arhitekta obdobja klasične osmanske arhitekture, ki ga primerjajo z Michelangelom, sodobnikom z zahoda. Njegove mošeje so arhetip osmanske arhitekture.

Novo!!: 15. april in Mimar Sinan · Poglej več »

Mongoli

Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.

Novo!!: 15. april in Mongoli · Poglej več »

Nejc Zaplotnik

Jernej (Nejc) Zaplotnik, slovenski alpinist, * 15. april 1952, Kranj, † 24. april 1983 pod ledenim plazom, ki se je zrušil z južne stene Manasluja v Himalaji.

Novo!!: 15. april in Nejc Zaplotnik · Poglej več »

Nikolaj Nikolajevič Semjonov

Nikolaj Nikolajevič Semjonov, ruski fizik in kemik, * 15. april (3. april, ruski koledar) 1896, Saratov, Rusija, † 25. september 1986, Moskva.

Novo!!: 15. april in Nikolaj Nikolajevič Semjonov · Poglej več »

Norveška

Norvéška (uradno Kraljevína Norvéška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.

Novo!!: 15. april in Norveška · Poglej več »

Nova Fundlandija

Zemljevid Nove Fundlandije in njegove lege v Severni Ameriki Nova Fundlandija (Newfoundland, francosko Terre-Neuve) je velik otok ob severovzhodni obali Severne Amerike in najbolj naseljen del kanadske province Nova Fundlandija in Labrador.

Novo!!: 15. april in Nova Fundlandija · Poglej več »

Oborožene sile Združenega kraljestva

Oborožene sile Združenega kraljestva (angleško United Kingdom Armed Forces) se delijo na.

Novo!!: 15. april in Oborožene sile Združenega kraljestva · Poglej več »

Olimpijske igre

Olimpijski krogi so se kot znak iger prvič pojavili v Antwerpnu leta 1920 Olimpijske igre (OI) ali Olimpijáda so športni dogodek, ki se odvija vsako četrto leto.

Novo!!: 15. april in Olimpijske igre · Poglej več »

Pariz

Paríz (francosko Paris) je glavno mesto in obenem največje mesto v Franciji, glavno mesto osrednje francoske regije Île-de-France.

Novo!!: 15. april in Pariz · Poglej več »

Pietro Antonio Cataldi

Pietro Antonio Cataldi, italijanski matematik, * 15. april 1548, Bologna, Italija, † 11. februar 1626, Bologna.

Novo!!: 15. april in Pietro Antonio Cataldi · Poglej več »

Pol Pot

Saloth Sar, znan tudi kot Pol Pot, vodja Rdečih Kmerov in ministrski predsednik Kambodže, * 19. maj 1928, † 15. april 1998.

Novo!!: 15. april in Pol Pot · Poglej več »

Potres

San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.

Novo!!: 15. april in Potres · Poglej več »

Prestopno leto

Prestopno leto imenujemo leto s 366 dnevi, ki premore tudi 29. februar.

Novo!!: 15. april in Prestopno leto · Poglej več »

Prostovoljstvo

Prostovoljci pri delu Prostovoljstvo je odziv civilne družbe na raznovrstne potrebe ljudi, je oblika aktivnega in altruističnega delovanja posameznikov, ki prispeva k razvijanju vrednot solidarnosti.

Novo!!: 15. april in Prostovoljstvo · Poglej več »

Pusan

Pusan (korejsko, RR: Busan, uradno Somestno območje Pusan) je drugo najbolj poseljeno mesto v Južni Koreji.

Novo!!: 15. april in Pusan · Poglej več »

Raketa

Mednarodno vesoljsko postajo Rakéta je leteče telo na raketni pogon, ki je neodvisen od ozračja ali druge atmosfere.

Novo!!: 15. april in Raketa · Poglej več »

Ramones

Skupina ob koncertu leta 1980 v Oslu Ramones so ena izmed prvih punk rock skupina v ZDA.

Novo!!: 15. april in Ramones · Poglej več »

Richterjeva potresna lestvica

Richterjeva potresna lestvica služi za razvrščanje potresov glede na sproščeno seizmično energijo.

Novo!!: 15. april in Richterjeva potresna lestvica · Poglej več »

RMS Titanic

RMS Titanic (Royal Mail Ship Titanic) je bil britanski potniški prekooceanski parnik, ki ga je po naročilu družbe White Star Line izdelala ladjedelnica Harland and Wolff iz Belfasta.

Novo!!: 15. april in RMS Titanic · Poglej več »

Robert Musil

Grafit na Musilovi rojstni hiši Robert Musil, avstrijski pisatelj in gledališki kritik, * 6. november 1880, Celovec, Avstrija, † 15. april 1942, Ženeva, Švica.

Novo!!: 15. april in Robert Musil · Poglej več »

Severna Irska

Severna Irska je regija Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, leži na severovzhodu otoka Irska in na jugu meji na Republiko Irsko.

Novo!!: 15. april in Severna Irska · Poglej več »

Sladkorna bolezen

Sladkorna bolezen, pogosto imenovana tudi diabetes, je skupina presnovnih bolezni, pri katerih v daljšem časovnem obdobju prihaja do visoke ravni sladkorja v krvi.

Novo!!: 15. april in Sladkorna bolezen · Poglej več »

Slika

Leonardo da Vinci, Mona Lisa (La Gioconda), 1503-05, olje na lesu, 77 x 53 cm, Pariz, Louvre Slika je umetniška upodobitev predmetov ali abstraktnih predstav, ki jih s pomočjo pripomočkov (barve, oglje, svinčnik, itn.) prenesemo na ploskev (po navadi na platno).

Novo!!: 15. april in Slika · Poglej več »

Stavka

Ljubljani, april 2012 Protesti proti varčevalnim ukrepom v Ljubljani, november 2012 Stanje, ko se organizirana skupina ljudi odloči upreti določenim razmeram in direktivam, največkrat na delovnem mestu, imenujemo stavka.

Novo!!: 15. april in Stavka · Poglej več »

Televizija

Televizija iz leta 1950 Braun HF1 iz leta 1958 Televizíja (tudi televízija) (z znano kratico TV) je tehnologija prenosa negibnih ali gibajočih se slik in zvoka na daljavo.

Novo!!: 15. april in Televizija · Poglej več »

Tokio

Tokio (japonsko 東京, dobesedno vzhodna prestolnica, prečrkovanje po Hepburnovem sistemu latiniziranja japonščine Tōkyō), formalno Tokijska metropola (japonsko 東京都 prečrkovano kot Tōkyō-to), je glavno mesto Japonske in največje urbano središče v državi.

Novo!!: 15. april in Tokio · Poglej več »

Tripoli

Tripoli je glavno mesto Libije in z okrog 1,8 milijona prebivalcev največje mesto te severnoafriške države.

Novo!!: 15. april in Tripoli · Poglej več »

Turki

Turki so etnična skupina, ki živi na območju današnje Turčije in Turkestana.

Novo!!: 15. april in Turki · Poglej več »

Vatroslav Oblak

Vatroslav Ignacij Oblak, slovenski jezikoslovec, * 15. maj 1864, Celje, † 15. april 1896, Celje, Slovenija.

Novo!!: 15. april in Vatroslav Oblak · Poglej več »

Václav Brožík

Václav Brožík, češki slikar, * 5. marec 1851, † 15. april 1901.

Novo!!: 15. april in Václav Brožík · Poglej več »

Vojaška enota

Vojaška enota je organizirana skupina vojakov, ki je namenjena taktičnemu bojevanju in je sposobna omejenega samostojnega delovanja.

Novo!!: 15. april in Vojaška enota · Poglej več »

Wilhelm Busch

Wílhelm Busch (polno ime: Heinrich Christian Wilhelm Busch), * 15. april 1832, Wiedensahl, Nemška zveza, † 9. januar 1908, Mechtshausen, Nemško cesarstvo.

Novo!!: 15. april in Wilhelm Busch · Poglej več »

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko; prve tri združujemo v Veliko Britanijo.

Novo!!: 15. april in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »

1001

1001 (MI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: 15. april in 1001 · Poglej več »

1044

1044 (MXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 15. april in 1044 · Poglej več »

1053

1053 (MLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: 15. april in 1053 · Poglej več »

1077

1077 (MLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 15. april in 1077 · Poglej več »

1136

1136 (MCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: 15. april in 1136 · Poglej več »

1157

1157 (MCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: 15. april in 1157 · Poglej več »

1220

1220 (MCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: 15. april in 1220 · Poglej več »

1241

1241 (MCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: 15. april in 1241 · Poglej več »

1282

1282 (MCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: 15. april in 1282 · Poglej več »

1329

1329 (MCCCXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 15. april in 1329 · Poglej več »

1330

1330 (MCCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: 15. april in 1330 · Poglej več »

1345

1345 (MCCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: 15. april in 1345 · Poglej več »

1355

1355 (MCCCLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: 15. april in 1355 · Poglej več »

1377

1377 (MCCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: 15. april in 1377 · Poglej več »

1389

1389 (MCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: 15. april in 1389 · Poglej več »

1393

1393 (MCCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: 15. april in 1393 · Poglej več »

1415

1415 (MCDXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: 15. april in 1415 · Poglej več »

1446

1446 (MCDXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: 15. april in 1446 · Poglej več »

1452

1452 (MCDLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: 15. april in 1452 · Poglej več »

1469

1469 (MCDLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 15. april in 1469 · Poglej več »

1489

1489 (MCDLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: 15. april in 1489 · Poglej več »

1519

1519 (MDXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: 15. april in 1519 · Poglej več »

1530

1530 (MDXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: 15. april in 1530 · Poglej več »

1539

1539 (MDXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: 15. april in 1539 · Poglej več »

1548

1548 (MDXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 15. april in 1548 · Poglej več »

1581

1581 (MDLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 15. april in 1581 · Poglej več »

1588

1588 (MDLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: 15. april in 1588 · Poglej več »

1605

1605 (MDCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: 15. april in 1605 · Poglej več »

1611

1611 (MDCXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: 15. april in 1611 · Poglej več »

1626

1626 (MDCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: 15. april in 1626 · Poglej več »

1641

1641 (MDCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: 15. april in 1641 · Poglej več »

1642

1642 (MDCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: 15. april in 1642 · Poglej več »

1646

1646 (MDCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: 15. april in 1646 · Poglej več »

1659

1659 (MDCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: 15. april in 1659 · Poglej več »

1684

1684 (MDCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: 15. april in 1684 · Poglej več »

1691

1691 (MDCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: 15. april in 1691 · Poglej več »

1699

1699 (MDCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: 15. april in 1699 · Poglej več »

1707

1707 (MDCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: 15. april in 1707 · Poglej več »

1710

1710 (MDCCX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: 15. april in 1710 · Poglej več »

1711

1711 (MDCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: 15. april in 1711 · Poglej več »

1719

1719 (MDCCXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: 15. april in 1719 · Poglej več »

1721

1721 (MDCCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: 15. april in 1721 · Poglej več »

1727

1727 (MDCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: 15. april in 1727 · Poglej več »

1746

1746 (MDCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: 15. april in 1746 · Poglej več »

1764

1764 (MDCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: 15. april in 1764 · Poglej več »

1765

1765 (MDCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: 15. april in 1765 · Poglej več »

1770

1770 (MDCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: 15. april in 1770 · Poglej več »

1773

1773 (MDCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: 15. april in 1773 · Poglej več »

1783

1783 (MDCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: 15. april in 1783 · Poglej več »

1786

1786 (MDCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: 15. april in 1786 · Poglej več »

1793

1793 (MDCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: 15. april in 1793 · Poglej več »

1800

1800 (MDCCC) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je začelo na nedeljo.

Novo!!: 15. april in 1800 · Poglej več »

1807

1807 (MDCCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: 15. april in 1807 · Poglej več »

1809

1809 (MDCCCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: 15. april in 1809 · Poglej več »

1811

1811 (MDCCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: 15. april in 1811 · Poglej več »

1817

1817 (MDCCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: 15. april in 1817 · Poglej več »

1828

1828 (MDCCCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: 15. april in 1828 · Poglej več »

1832

1832 (MDCCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: 15. april in 1832 · Poglej več »

1839

1839 (MDCCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: 15. april in 1839 · Poglej več »

1843

1843 (MDCCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: 15. april in 1843 · Poglej več »

1847

1847 (MDCCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: 15. april in 1847 · Poglej več »

1851

1851 (MDCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: 15. april in 1851 · Poglej več »

1853

1853 (MDCCCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: 15. april in 1853 · Poglej več »

1854

1854 (MDCCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: 15. april in 1854 · Poglej več »

1855

1855 (MDCCCLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: 15. april in 1855 · Poglej več »

1858

1858 (MDCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: 15. april in 1858 · Poglej več »

1861

1861 (MDCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: 15. april in 1861 · Poglej več »

1862

1862 (MDCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: 15. april in 1862 · Poglej več »

1864

1864 (MDCCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: 15. april in 1864 · Poglej več »

1865

1865 (MDCCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: 15. april in 1865 · Poglej več »

1867

1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: 15. april in 1867 · Poglej več »

1874

1874 (MDCCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: 15. april in 1874 · Poglej več »

1875

1875 (MDCCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: 15. april in 1875 · Poglej več »

1877

1877 (MDCCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: 15. april in 1877 · Poglej več »

1880

1880 (MDCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: 15. april in 1880 · Poglej več »

1885

1885 (MDCCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: 15. april in 1885 · Poglej več »

1887

1887 (MDCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: 15. april in 1887 · Poglej več »

1888

1888 (MDCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: 15. april in 1888 · Poglej več »

1890

1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: 15. april in 1890 · Poglej več »

1894

1894 (MDCCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: 15. april in 1894 · Poglej več »

1896

1896 (MDCCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: 15. april in 1896 · Poglej več »

1898

1898 (MDCCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: 15. april in 1898 · Poglej več »

1901

1901 (MCMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: 15. april in 1901 · Poglej več »

1904

1904 (MCMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: 15. april in 1904 · Poglej več »

1905

1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 15. april in 1905 · Poglej več »

1908

1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: 15. april in 1908 · Poglej več »

1910

1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: 15. april in 1910 · Poglej več »

1912

1912 (MCMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: 15. april in 1912 · Poglej več »

1915

1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: 15. april in 1915 · Poglej več »

1916

1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: 15. april in 1916 · Poglej več »

1917

1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: 15. april in 1917 · Poglej več »

1919

1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: 15. april in 1919 · Poglej več »

1920

1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: 15. april in 1920 · Poglej več »

1921

1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: 15. april in 1921 · Poglej več »

1923

1923 (MCMXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: 15. april in 1923 · Poglej več »

1925

1925 (MCMXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: 15. april in 1925 · Poglej več »

1929

1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: 15. april in 1929 · Poglej več »

1930

1930 (MCMXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: 15. april in 1930 · Poglej več »

1933

1933 (MCMXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 15. april in 1933 · Poglej več »

1940

1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: 15. april in 1940 · Poglej več »

1942

1942 (MCMXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: 15. april in 1942 · Poglej več »

1944

1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: 15. april in 1944 · Poglej več »

1945

1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: 15. april in 1945 · Poglej več »

1947

1947 (MCMXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: 15. april in 1947 · Poglej več »

1948

1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: 15. april in 1948 · Poglej več »

1952

1952 (MCMLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: 15. april in 1952 · Poglej več »

1953

1953 (MCMLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: 15. april in 1953 · Poglej več »

1955

1955 (MCMLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: 15. april in 1955 · Poglej več »

1956

1956 (MCMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 15. april in 1956 · Poglej več »

1957

1957 (MCMLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: 15. april in 1957 · Poglej več »

1958

1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: 15. april in 1958 · Poglej več »

1959

1959 (MCMLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: 15. april in 1959 · Poglej več »

1960

1960 (MCMLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: 15. april in 1960 · Poglej več »

1961

1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 15. april in 1961 · Poglej več »

1964

1964 (MCMLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: 15. april in 1964 · Poglej več »

1967

1967 (MCMLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 15. april in 1967 · Poglej več »

1969

1969 (MCMLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: 15. april in 1969 · Poglej več »

1972

1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: 15. april in 1972 · Poglej več »

1978

1978 (MCMLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 15. april in 1978 · Poglej več »

1979

1979 (MCMLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: 15. april in 1979 · Poglej več »

1980

1980 (MCMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: 15. april in 1980 · Poglej več »

1983

1983 (MCMLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: 15. april in 1983 · Poglej več »

1986

1986 (MCMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: 15. april in 1986 · Poglej več »

1989

1989 MCMLXXXIX je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 15. april in 1989 · Poglej več »

1990

1990 (MCMXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: 15. april in 1990 · Poglej več »

1994

1994 (MCMXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: 15. april in 1994 · Poglej več »

1995

1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: 15. april in 1995 · Poglej več »

1997

1997 (MCMXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: 15. april in 1997 · Poglej več »

1998

1998 (MCMXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: 15. april in 1998 · Poglej več »

2001

2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: 15. april in 2001 · Poglej več »

2002

2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: 15. april in 2002 · Poglej več »

2003

2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: 15. april in 2003 · Poglej več »

2011

2011 (MMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: 15. april in 2011 · Poglej več »

2013

2013 (MMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: 15. april in 2013 · Poglej več »

2018

2018 (MMXVIII) je navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: 15. april in 2018 · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »