Kazalo
47 odnosi: Analema, Andronik, Antični observatorij Peking, Aristarh, Astrolab, Astrometrija, Časovna enačba, Časovni pregled astronomije, Časovni pregled tehnike merjenja časa, Berosus, Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice, Džantar Mantar, Džaipur, De architectura, Dom Pristava v Javorniškem Rovtu, Domicijan Koroški, Ekvatorialni obroč, Georg Aunpekh von Peurbach, Janez Benjamin Erberg, Klopotčeva učna in sprehajalna pot, Cerkvenjak, Korejski standardni čas, Krojaček hlaček, Loke, Nova Gorica, Lunina ura, Meritev, Naravni deželni park Lessinia, Navidezna lega Sonca, Newgrange, Nilakantha Somayaji, Papež Silvester II., Place Royal du Peyrou, Regiomontan, Samarkand, Savai Džai Singh, Sekunda, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Skriptorij, Sončev čas, Sončev dan, Stolnica svetega Agapita, Palestrina, Stolp vetrov, Tempus fugit, Teodozij, Trg svetega Petra, Vatikan, Ura (naprava), William Oughtred, Zgodovina znanosti in tehnike.
Analema
Popoldanska analema v času 1998–99, fotografija Jacka Fishburna, Murray Hill, New Jersey, ZDA. V ospredju je stavba Bellovih laboratorijev. Analema z datumskimi označbami natisnjena na globusu, Muzej globusov, Dunaj Analéma je v astronomiji diagram, ki prikazuje letno spremembo navidezne lege Sonca na nebu (nebesni sferi) relativno glede na njegovo srednjo lego, kakor jo vidi opazovalec v določenem času dneva in z določenega kraja na Zemlji.
Poglej Sončna ura in Analema
Andronik
Andronik (tudi Andronikos) (Anrónikos Kirréstos), starogrški astronom, rojen v Kirhu, danes Nabi Huri, Sirija, živel okoli leta 100 pr. n. št. Atenah.
Poglej Sončna ura in Andronik
Antični observatorij Peking
Armilarna sfera Antični observatorij Peking, zgrajen pred iznajdbo daljnogleda, se nahaja v Pekingu na Kitajskem.
Poglej Sončna ura in Antični observatorij Peking
Aristarh
Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.
Poglej Sončna ura in Aristarh
Astrolab
alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu.
Poglej Sončna ura in Astrolab
Astrometrija
Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.
Poglej Sončna ura in Astrometrija
Časovna enačba
ekliptike. Časovna enačba je vsota obeh krivulj. uro. Časóvna enáčba je funkcija, ki v odvisnosti od dneva v letu določa velikost razlike med pravim in srednjim Sončevim časom.
Poglej Sončna ura in Časovna enačba
Časovni pregled astronomije
Časovni pregled zgodovine astronomije.
Poglej Sončna ura in Časovni pregled astronomije
Časovni pregled tehnike merjenja časa
Časovni pregled razvoja tehnike merjenja časa.
Poglej Sončna ura in Časovni pregled tehnike merjenja časa
Berosus
Berosus (tudi Berossus, Berossos, Berosos, Beros; akadsko Bel-Usur, Bel-usur, Bēl-rē'ušu, Bêl-re'ušunu ali Belriušu, starogrško: Bérossos), kaldejski duhovnik, pisec, zgodovinar in mogoče astronom, * okoli 310 pr. n. št., † okoli 240 pr.
Poglej Sončna ura in Berosus
Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice
Cerkev sv. Jurija je župnijska cerkev nadžupnije Slovenske Konjice.
Poglej Sončna ura in Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice
Džantar Mantar, Džaipur
Jantar Mantar je zbirka 19 astronomskih instrumentov, ki jih je izdelal radžputski kralj Savai Džai Singh, ustanovitelj Džaipurja v Radžastanu. Spomenik je bil dokončan leta 1734. Portal to the Heritage of Astronomy, in partnership with UNESCO World Heritage Site Ima največjo kamnito sončno uro na svetu in je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.
Poglej Sončna ura in Džantar Mantar, Džaipur
De architectura
De architectura ('O arhitekturi', objavljeno kot Deset knjig o arhitekturi) je traktat o arhitekturi, ki ga je kot vodnik pri gradbenih projektih napisal rimski arhitekt in vojaški inženir Marcus Vitruvius Pollio in posvetil svojemu mecenu, cesarju Avgustu.
Poglej Sončna ura in De architectura
Dom Pristava v Javorniškem Rovtu
Dom Pristava v Javorniškem Rovtu je graščina ob vznožju Karavank v Občini Jesenice v severnozahodni Sloveniji.
Poglej Sončna ura in Dom Pristava v Javorniškem Rovtu
Domicijan Koroški
Domicijan Koroški (morda Domislav ali pa Tuitianus), legendarni vojvoda Karantanije iz časa Karla Velikega, svetnik, * 8. stoletje, † okoli 802.
Poglej Sončna ura in Domicijan Koroški
Ekvatorialni obroč
Hiparhov ekvatorialni obroč Ekvatoriálni obróč je bila astronomska merilna priprava v helenističnem svetu za določevanja točnega datuma pomladnega in jesenskega enakonočja.
Poglej Sončna ura in Ekvatorialni obroč
Georg Aunpekh von Peurbach
Georg Aunpekh von Peurbach (Peurbach, Puerbach, Peuerbach, Peurbhach, Purbach), avstrijski matematik in astronom, * 30. maj 1423, Peuerbach (Puerbach, Peurbach) pri Dunaju, Avstrija, † 8. april 1461, Dunaj.
Poglej Sončna ura in Georg Aunpekh von Peurbach
Janez Benjamin Erberg
Janez Benjamin Erberg, slovenski jezuit in pravnik, *3. november 1699, † 15. oktober 1759.
Poglej Sončna ura in Janez Benjamin Erberg
Klopotčeva učna in sprehajalna pot, Cerkvenjak
Klopotčeva učna in sprehajalna pot poteka po cerkvenjaškem gričevju in po andrenški dolini, ime je dobila po klopotcu etnografskem elementu naše pokrajine.
Poglej Sončna ura in Klopotčeva učna in sprehajalna pot, Cerkvenjak
Korejski standardni čas
Južna Koreja ima en časovni pas, imenovan korejski standardni čas (UTC+09:00), katerega kratica je KST.
Poglej Sončna ura in Korejski standardni čas
Krojaček hlaček
Krojaček Hlaček je knjiga pravljic, ki jo je leta 1970 napisal Leopold Suhodolčan.
Poglej Sončna ura in Krojaček hlaček
Loke, Nova Gorica
Loke so naselje z okoli 300 prebivalci v Mestni občini Nova Gorica vzhodno od Kromberka.
Poglej Sončna ura in Loke, Nova Gorica
Lunina ura
Kolidžu Queens v Cambridgeu, kaže karto popravkov za Lunine faze Lunina ura je ura, podobna sončni uri.
Poglej Sončna ura in Lunina ura
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Sončna ura in Meritev
Naravni deželni park Lessinia
Skupina Carega iz Bolce Znak Naravnega deželnega parka Lessinia Naravni deželni park Lessinia je del je geografskega območja v Alpah, ki se nahaja predvsem v zgornjem delu pokrajine Verona in deloma Vicenze in meji z avtonomno regijo/pokrajino Trento.
Poglej Sončna ura in Naravni deželni park Lessinia
Navidezna lega Sonca
W) 3. januarja 2010 zjutraj ob 08:53 po krajevnem času Navídezna léga Sónca na nebu je funkcija časa in geografskih koordinat opazovalca na zemeljskem površju.
Poglej Sončna ura in Navidezna lega Sonca
Newgrange
Newgrange (irsko Sí an Bhrú ali Brú na Bóinne) je prazgodovinski spomenik v grofiji Meath na Irskem, ki leži 8 km zahodno od Droghede na severni strani reke Boyne.
Poglej Sončna ura in Newgrange
Nilakantha Somayaji
Keļallur Nilakantha Somayaji ali Keļallur Comatiri, indijski matematik, astronom in filozof, * 14. junij 1444, Tirur, Kerala, † 1544, neznano.
Poglej Sončna ura in Nilakantha Somayaji
Papež Silvester II.
Papež Silvester II. ((Papa Silvester Secundus) rojen kot Gerbert d'Aurillac; tudi Gilbert, (Gerbertus), francoski menih, papež in vsestranski znanstvenik (zlasti matematik), * okoli 938, Aurillac (Auvergne, Francosko kraljestvo, † 12. maj 1003, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Poglej Sončna ura in Papež Silvester II.
Place Royal du Peyrou
Promenade du Peyrou, imenovana tudi Place Royale du Peyrou, je sprehajališče velikosti 4,59 ha, sur le site (consulté le 16 juin 2017), zahodno od okrožja Écusson v mestu Montpellier (Hérault. Ta sklop, ki ima status zgodovinskega spomenika, predstavlja spoj petih del: drevored in njegove terase, ki omogočajo razmislek o Sevenih in Pirenejih in je bil zgrajen leta 1689, Porte du Peyrou ali slavolok s svojim mostom in dostopno rampo, izdelan leta 1691, konjeniški kip Ludvika XIV., postavljen leta 1718, akvadukt Saint-Clément in njegov rezervoar, zgrajen iz leta 1753, vodni stolp, katerega projekt je bil narejen leta 1766, Injalbertovi kipi enfant et lion in vhodna vrata iz leta 1883.
Poglej Sončna ura in Place Royal du Peyrou
Regiomontan
Johannes Müller Königsberžan Regiomontan, nemški matematik in astronom, * 6. junij 1436, Unfinden pri Königsbergu, škofija Mainz, Bavarska, Nemčija, † 6. julij 1476, Rim, Italija.
Poglej Sončna ura in Regiomontan
Samarkand
Samarkand (uzbeško, perzijsko: سمرقند iz časa Sogdije: "Kamnita trdnjava" ali "Kamnito mesto") je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega Uzbekistana.
Poglej Sončna ura in Samarkand
Savai Džai Singh
Savai Džai Singh II., indijski maharadža in astronom, * 3. november 1688, Amber, Indija, † 21. september 1743.
Poglej Sončna ura in Savai Džai Singh
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Sončna ura in Sekunda
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Sončna ura in Seznam astronomskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Sončna ura in Seznam fizikalnih vsebin
Skriptorij
Pisar v skriptoriju. ''Miracles de Notre Dame'', fol. 19; po 1456 Skriptorij je bil v srednjem veku prostor, zlasti v samostanih, za pisanje ali prepisovanje rokopisov (dobesedno prostor za pisanje), v katerem so ročno pisali, prepisovali in ilustrirali sveta in profana besedila.
Poglej Sončna ura in Skriptorij
Sončev čas
nadglavišču (zenitu). V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan). Sončev čas je čas, s katerim merimo položaj Sonca na nebesni krogli.
Poglej Sončna ura in Sončev čas
Sončev dan
Sončev dan je čas, v katerem za opazovalca na površini Zemlje Sonce enkrat navidezno obkroži Zemljo.
Poglej Sončna ura in Sončev dan
Stolnica svetega Agapita, Palestrina
Katedrala Sv. Agapita mučenca Stolnica svetega Agapita mučenca je stolnica in bazilika, ki sodi v predmestno škofijo Palestrina, Lacij, Italija.
Poglej Sončna ura in Stolnica svetega Agapita, Palestrina
Stolp vetrov
Stolp vetrov ali Horologion Andronika Kirhškega je osmerokotna stolpna ura iz marmorja iz Pentelika v rimski Agori v Atenah, ki je deloval kot horologion ali 'časomer'.
Poglej Sončna ura in Stolp vetrov
Tempus fugit
Izraz "tempus fugit" na sončni uri Tempus fugit je latinska besedna zveza, ki se običajno prevede kot »čas beži« in tudi »čas leti«.
Poglej Sončna ura in Tempus fugit
Teodozij
Teodozij, starogrški matematik in astronom, * okoli 160 pr. n. št., Pitana (Pitane), antična pokrajina Bitinija, Anatolija, † okoli 100 pr. n. št.
Poglej Sončna ura in Teodozij
Trg svetega Petra, Vatikan
Trg svetega Petra (italijansko Piazza San Pietro, latinsko Forum Sancti Petri) je velik trg neposredno pred baziliko svetega Petra v Vatikanu, papeško enklavo v Rimu, zahodno od soseske (rione) Borga.
Poglej Sončna ura in Trg svetega Petra, Vatikan
Ura (naprava)
čevljev (2,7 m), minutni pa 14 čevljev (4,3 m). Ročna ura. Ročna ura z avtomatskim navijanjem. Ura je mehanska naprava, ki meri in prikazuje čas, običajno na številčnici ali z digitalnim zapisom s številkami.
Poglej Sončna ura in Ura (naprava)
William Oughtred
William Oughtred, angleški astronom, matematik in škofovski minister, * 5. marec 1575, Eton, grofija Buckinghamshire, Anglija, † 30. junij 1660, Albury, Surrey.
Poglej Sončna ura in William Oughtred
Zgodovina znanosti in tehnike
Zgodovina znanosti in tehnike (ZZT/HST) je veja zgodovine, ki proučuje, kako se je človeško razumevanje znanosti in tehnike spreminjalo skozi čas in kako je omogočilo nastanek novih tehnik.
Poglej Sončna ura in Zgodovina znanosti in tehnike