Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Svetloba

Index Svetloba

Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

59 odnosi: Absorpcijski spekter, Absorpcijski zakon, Atom, Detektor svetlobe, Diskretna porazdelitev, Disperzija (optika), Elektromagnetno valovanje, Evolucija, Fazna razlika, Fizika, Fotoelektrični pojav, Foton, Fotosinteza, Frekvenca, Hitrost svetlobe, Huygensovo načelo, Infrardeče valovanje, Interferenca, Jakost (fizika), Jakost električnega polja, Jakost magnetnega polja, Kvant, Kvantizacija, Kvantna mehanika, Laser, Leča (optika), Lomni zakon, Maxwellove enačbe, Megla, Molekula, Mutacija, Nagib vrtilne osi, Nanometer, Neon, Oblikovanje svetlobe, Odboj, Oglje, Oko, Optična gostota, Optika, Ozračje, Planckov zakon, Polarizacija valovanja, Potencial, Radijski valovi, Rentgenski žarki, Sevanje, Sinteza, Sonce, Spekter, ..., Stefan-Boltzmannov zakon, Ultravijolično valovanje, Vakuum, Valovna dolžina, Vid, Vitamin D, Zemlja, Zrcalo, Zvezna funkcija. Razširi indeks (9 več) »

Absorpcijski spekter

Absorpcíjski spékter (tudi absórpcijski ~) je spekter, ki ga dobimo pri absorpciji določenih frekvenc oziroma valovnih dolžin.

Novo!!: Svetloba in Absorpcijski spekter · Poglej več »

Absorpcijski zakon

rodamina 6B. Laserski curek se skozi raztopino oslabi Absórpcijski zákon (tudi Lambert-Beerov zakon, Beer-Lambertov zakon, Beerov zakon ali Beer-Lambert-Bouguerjev zakon) opisuje absorpcijo svetlobe pri prehodu skozi obarvano raztopino ali ne povsem prozorno snov.

Novo!!: Svetloba in Absorpcijski zakon · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Novo!!: Svetloba in Atom · Poglej več »

Detektor svetlobe

Detéktor svetlôbe ali fótodetéktor je fizikalna naprava, ki se uporablja v sistemih razsvetljave in fotometriji.

Novo!!: Svetloba in Detektor svetlobe · Poglej več »

Diskretna porazdelitev

Primer diskretne porazdelitve. Verjetnost za vrednost 1 je 0,2, za 3 je 0,5 in za vrednost 7 je 0,3. Vsota vseh verjetnosti je 1. Diskretna porazdelitev (ali diskretna verjetnostna porazdelitev) je v verjetnostni teoriji in statistiki verjetnostna porazdelitev, v kateri lahko vrednosti opazovane slučajne spremenljivke zavzamejo samo določene vrednosti.

Novo!!: Svetloba in Diskretna porazdelitev · Poglej več »

Disperzija (optika)

mavrico). Disperzíja ali razklòn je v optiki pojav, ki se kaže v tem, da je fazna hitrost valovanja (v splošnem elektromagnetnega valovanja in tudi poljubnega valovanja) odvisna od frekvence.

Novo!!: Svetloba in Disperzija (optika) · Poglej več »

Elektromagnetno valovanje

polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.

Novo!!: Svetloba in Elektromagnetno valovanje · Poglej več »

Evolucija

Evolúcija je biološki proces, pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.

Novo!!: Svetloba in Evolucija · Poglej več »

Fazna razlika

Fázna razlíka, fázni premík ali fázni zamík je pri nihanju razlika med fazama dveh nihanj z enako frekvenco, pri valovanju pa razlika med fazama dveh valovanj z enako frekvenco v izbrani točki prostora.

Novo!!: Svetloba in Fazna razlika · Poglej več »

Fizika

Kolaž raznih fizikalnih fenomenov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Svetloba in Fizika · Poglej več »

Fotoelektrični pojav

Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.

Novo!!: Svetloba in Fotoelektrični pojav · Poglej več »

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Novo!!: Svetloba in Foton · Poglej več »

Fotosinteza

listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.

Novo!!: Svetloba in Fotosinteza · Poglej več »

Frekvenca

Frekvénca je v fiziki količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.

Novo!!: Svetloba in Frekvenca · Poglej več »

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Novo!!: Svetloba in Hitrost svetlobe · Poglej več »

Huygensovo načelo

Lom svetlobe kot se ga lahko pojasni s Huygensovim načelom. Uklon svetlobe kot se ga lahko pojasni s Huygensovim načelom. Huygensovo načelo (tudi Huygens-Fresnelovo načelo) v fiziki pravi, da je vsaka točka valovnega čela izhodišče novega vala, ki se imenuje elementarni val.

Novo!!: Svetloba in Huygensovo načelo · Poglej več »

Infrardeče valovanje

Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

Novo!!: Svetloba in Infrardeče valovanje · Poglej več »

Interferenca

Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.

Novo!!: Svetloba in Interferenca · Poglej več »

Jakost (fizika)

Jákost (redko intenzivnost) je v fiziki prenešena moč (energijski tok) na enoto površine skozi zamišljeno ploskev pravokotno na smer gibanja v danem času: Mednarodni sistem enot predpisuje enoto za jakost watt na kvadratni meter (W/m2).

Novo!!: Svetloba in Jakost (fizika) · Poglej več »

Jakost električnega polja

Jákost eléktričnega pólja (oznaka E) je vektorska količina, ki določa električno polje.

Novo!!: Svetloba in Jakost električnega polja · Poglej več »

Jakost magnetnega polja

Jákost magnétnega pólja (oznaka H) je količina, ki opredeljuje magnetno polje.

Novo!!: Svetloba in Jakost magnetnega polja · Poglej več »

Kvant

Kvant je v fiziki najmanjša nedeljiva količina katerekoli fizikalne količine, ki lahko sodeluje v neki interakciji.

Novo!!: Svetloba in Kvant · Poglej več »

Kvantizacija

Kvantizácija je pojem, s katerim se izrazi spoznanje, da silostne količine (predvsem v območju atoma), kakor so npr.

Novo!!: Svetloba in Kvantizacija · Poglej več »

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Novo!!: Svetloba in Kvantna mehanika · Poglej več »

Laser

Laser Láser (ime je iz angleškega akronima LASER; Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, torej »ojačevanje svetlobe s spodbujanim sevanjem valovanja«) je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimuliranega sevanja (emisije) in ojačanja svetlobnega sevanja.

Novo!!: Svetloba in Laser · Poglej več »

Leča (optika)

Bikonveksna leča. Valovno čelo pri prehodu skozi zbiralno lečo. Léča je optični element, ki prepušča in lomi svetlobo, pri tem pa žarek svetlobe zbere ali razprši.

Novo!!: Svetloba in Leča (optika) · Poglej več »

Lomni zakon

Lòmni zákon v optiki govori o lomu valovanja ob prehodu čez mejo med dvema snovema z različnima lomnima količnikoma.

Novo!!: Svetloba in Lomni zakon · Poglej več »

Maxwellove enačbe

Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.

Novo!!: Svetloba in Maxwellove enačbe · Poglej več »

Megla

Megla zmanjšuje vidljivost – dve fotografiji prikazujeta primerjavo med vidljivostjo na sončni dan (levo) in na megleni dan (desno) Meglà (in mègla tudi megla) je oblak v dotiku s tlemi.

Novo!!: Svetloba in Megla · Poglej več »

Molekula

Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Novo!!: Svetloba in Molekula · Poglej več »

Mutacija

Mutacije so trajne dedne spremembe genoma, ki jih povzročijo različni dejavniki (mutageni), ki so lahko kemijski (vplivi spojin in elementov, npr. azbest), fizikalni (različna sevanja), biološki (virusi)...

Novo!!: Svetloba in Mutacija · Poglej več »

Nagib vrtilne osi

Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.

Novo!!: Svetloba in Nagib vrtilne osi · Poglej več »

Nanometer

Nánométer (označba nm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni 1 milijardinki metra, tj.

Novo!!: Svetloba in Nanometer · Poglej več »

Neon

Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.

Novo!!: Svetloba in Neon · Poglej več »

Oblikovanje svetlobe

Oblikovanje svetlobe je veda in umetnost o osvetljevanja interierjev ali eksterierjev v skladu s tehničnimi, estetskimi, psihološkimi in okoljevarstvenimi zahtevami.

Novo!!: Svetloba in Oblikovanje svetlobe · Poglej več »

Odboj

Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.

Novo!!: Svetloba in Odboj · Poglej več »

Oglje

Oglje je organski ostanek živalskega ali rastlinskega izvora, ki nastane ob dehidraciji teh snovi ob visokih temperaturah in odsotnosti kisika.

Novo!!: Svetloba in Oglje · Poglej več »

Oko

Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.

Novo!!: Svetloba in Oko · Poglej več »

Optična gostota

Optična gostota (uporaba v tiskarstvu) je lastnost snovi, da ne prepušča ali odbija svetlobe, da torej svetlobo delno absorbira.

Novo!!: Svetloba in Optična gostota · Poglej več »

Optika

Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.

Novo!!: Svetloba in Optika · Poglej več »

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Novo!!: Svetloba in Ozračje · Poglej več »

Planckov zakon

črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.

Novo!!: Svetloba in Planckov zakon · Poglej več »

Polarizacija valovanja

Polarizácija valovánja opisuje smer nihanja količine, ki valuje.

Novo!!: Svetloba in Polarizacija valovanja · Poglej več »

Potencial

Potenciál je skalarna fizikalna količina, ki se jo v vektorski analizi lahko kot skalarno polje pripiše nekaterim vrstam vektorskega polja.

Novo!!: Svetloba in Potencial · Poglej več »

Radijski valovi

Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok.

Novo!!: Svetloba in Radijski valovi · Poglej več »

Rentgenski žarki

Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 10 in 0,01 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).

Novo!!: Svetloba in Rentgenski žarki · Poglej več »

Sevanje

Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.

Novo!!: Svetloba in Sevanje · Poglej več »

Sinteza

Sinteza, priprava (kemijsko definiranje) snovi iz preprostejših (izhodnih) snovi.

Novo!!: Svetloba in Sinteza · Poglej več »

Sonce

Sónce je edina zvezda in glavno telo našega Osončja.

Novo!!: Svetloba in Sonce · Poglej več »

Spekter

Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.

Novo!!: Svetloba in Spekter · Poglej več »

Stefan-Boltzmannov zakon

Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.

Novo!!: Svetloba in Stefan-Boltzmannov zakon · Poglej več »

Ultravijolično valovanje

vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.

Novo!!: Svetloba in Ultravijolično valovanje · Poglej več »

Vakuum

Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.

Novo!!: Svetloba in Vakuum · Poglej več »

Valovna dolžina

Valóvna dolžína (oznaka λ, grška črka lambda) je v fiziki najmanjša razdalja med točkama v potujočem valovanju, pri katerih je nihanje v valovanju sočasno.

Novo!!: Svetloba in Valovna dolžina · Poglej več »

Vid

Víd je čut za zaznavanje svetlobe in njeno interpretacijo (»gledanje«).

Novo!!: Svetloba in Vid · Poglej več »

Vitamin D

Vitamin D (kalciferol) je zadolžen za absorpcijo kalcija in fosforja v prebavilih, s čimer posredno uravnava rast in popravlja kosti, zato pomanjkanje vitamina D vodi v rahitis, tj.

Novo!!: Svetloba in Vitamin D · Poglej več »

Zemlja

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Svetloba in Zemlja · Poglej več »

Zrcalo

Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.

Novo!!: Svetloba in Zrcalo · Poglej več »

Zvezna funkcija

Zvézna fúnkcija je v matematiki funkcija, pri kateri majhna sprememba podatka povzroči majhno spremembo funkcijske vrednosti.

Novo!!: Svetloba in Zvezna funkcija · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »