Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Stefan-Boltzmannov zakon

Index Stefan-Boltzmannov zakon

Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.

168 odnosi: Absolutna temperatura, Absorpcija, Absorpcijski koeficient, Absorpcijski zakon, Aditivna konstanta, Albedo, Albert Einstein, Aluminij, Annalen der Physik, Apsidna točka, Astronomska enota, Astronomsko telo, Barva, Bela, Bernoullijevo število, Boltzmannova konstanta, Bose-Einsteinova statistika, Bron, Carnotova krožna sprememba, Celo število, Celzijeva temperaturna lestvica, Charles Soret, Charles Wheatstone, Claude Servais Mathias Pouillet, David Brewster, Delo (fizika), Disperzija (optika), Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Drugi zakon termodinamike, Električni dipol, Elektromagnetno polje, Elektromagnetno valovanje, Energijska gostota, Entropija (klasična termodinamika), Fahrenheitova temperaturna lestvica, Fizika, Fizikalna konstanta, Fizikalni zakon, Fotoelektrični pojav, Foton, Fotosfera, Funkcija gama, Geometrična vrsta, Gibanje, Glavni niz, Globalno segrevanje, Gostota energijskega toka, Gostota svetlobnega toka, Gravitacijska konstanta, Gustav Robert Kirchhoff, ..., Halit, Hitrost svetlobe, Infrardeče valovanje, Isaac Newton, Izsev, James Clerk Maxwell, James Hopwood Jeans, Jožef Stefan, John Frederick William Herschel, John Tyndall, John William Draper, John William Strutt Rayleigh, Kelvin, Kinetična teorija plinov, Klasična mehanika, Komet, Kondukcija, Konvekcija, Krožna sprememba, Kvantna mehanika, Leča (optika), Led, Leo Graetz, Leto, Lom svetlobe, London, Ludwig Edward Boltzmann, Macedonio Melloni, Mavrica, Max Planck, Maxwellov napetostni tenzor, Merska enota, Metan, Michael Faraday, Mikročrna luknja, Mikrovalovi, Mont Blanc, Naključje, Nature, Notranja energija, Nuovo Cimento, Obzornik za matematiko in fiziko, Oglje, Ogljikov dioksid, Ozračje, Planckov zakon, Planckova konstanta, Planckova temperatura, Platina, Plin, Poldne, Potenciranje, Prapok, Prasevanje, Presek (revija), Prizma, Prostornina, Prvi zakon termodinamike, Rdeča, Reverzibilna sprememba, Riemannova funkcija zeta, Rumena, Satjendra Nat Bose, Schwarzschildov polmer, Sekunda, Sevalni tlak, Sevanje, Seznam slovenskih fizikov, Sfera, Soda in liha števila, Solarna konstanta, Sončev polmer, Sončeva masa, Sonce, Spekter elektromagnetnega valovanja, Srednja vrednost, Standardni pogoji, Stefanova konstanta, Steklo, Supernova, Tališče, Taljenje, Telo (fizika), Temperatura, Termodinamika, Termoelektrični pojav, Termometer, Termopar, Thomas Henry Huxley, Titan (element), Točnost in natančnost, Toplogredni plin, Toplota, Toplotna prevodnost, Toplotni stroj, Toplotno sevanje, Trdnina, Vakuum, Valovna dolžina, Veliki komet iz leta 1680, Vesolje, Vesoljski prostor, Vidni spekter, Voda, Vodik, Vodna para, Vrelišče, Vrsta (matematika), Wienov zakon, Wilhelm Wien, William Herschel, William Thomson, Zemeljsko površje, Zemlja, Zemljepisna širina, Zrcalo, Zvezda, 1 (število). Razširi indeks (118 več) »

Absolutna temperatura

Absolútna temperatúra (tudi termodinámična temperatúra) je temperatura, merjena v absolutni temperaturni lestvici.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Absolutna temperatura · Poglej več »

Absorpcija

Absórpcija ali vsrkavanje se uporablja v več pomenih.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Absorpcija · Poglej več »

Absorpcijski koeficient

Absórpcijski koeficiént (oznaka navadno μ ali λ in α) je snovna konstanta, ki nastopa pri absorpciji energijskega toka, ki z globino eksponentno pojema.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Absorpcijski koeficient · Poglej več »

Absorpcijski zakon

rodamina 6B. Laserski curek se skozi raztopino oslabi Absórpcijski zákon (tudi Lambert-Beerov zakon, Beer-Lambertov zakon, Beerov zakon ali Beer-Lambert-Bouguerjev zakon) opisuje absorpcijo svetlobe pri prehodu skozi obarvano raztopino ali ne povsem prozorno snov.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Absorpcijski zakon · Poglej več »

Aditivna konstanta

Aditívna konstánta, konstánta integrácije ali integracíjska konstánta (običajna oznaka C, tudi c in v fiziki pri integraciji včasih tudi \mathrm) je v infinitezimalnem računu in matematični analizi poljubno število, ki se pojavlja pri nedoločenem integralu dane (izvorne) funkcije (množici vseh primitivnih funkcij, oziroma prvotnih funkcij).

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Aditivna konstanta · Poglej več »

Albedo

sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Albedo · Poglej več »

Albert Einstein

Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Albert Einstein · Poglej več »

Aluminij

Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Aluminij · Poglej več »

Annalen der Physik

Annalen der Physik je fizikalna znanstvena revija.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Annalen der Physik · Poglej več »

Apsidna točka

Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Apsidna točka · Poglej več »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a.e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Astronomska enota · Poglej več »

Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Astronomsko telo · Poglej več »

Barva

Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Barva · Poglej več »

Bela

Béla je barva (natančneje vsebuje vse barve barvnega spektra; včasih jo opišejo kot akromatično barvo – črna je po drugi strani odsotnost vsake barve) z visoko svetlostjo in ničelno nasičenostjo in brez barvnega tona (hue).

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Bela · Poglej več »

Bernoullijevo število

Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Bernoullijevo število · Poglej več »

Boltzmannova konstanta

Boltzmannova konstánta (označba k_\!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje temperaturo z energijo.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Boltzmannova konstanta · Poglej več »

Bose-Einsteinova statistika

Bose-Einsteinova statístika v statistični termodinamiki določa statistično porazdelitev nerazločljivih bozonov po energijskih stanjih v stanju toplotnega ravnovesja.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Bose-Einsteinova statistika · Poglej več »

Bron

Različni predmeti iz brona Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, čigar zlitino z bakrom imenujemo med.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Bron · Poglej več »

Carnotova krožna sprememba

Carnotova króžna spremémba (tudi Carnotov króžni procés in redkeje Carnotov cíkel) je v termodinamiki krožna sprememba, ki predstavlja delovanje idealnega Carnotovega toplotnega stroja.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Carnotova krožna sprememba · Poglej več »

Celo število

Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in -n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Celo število · Poglej več »

Celzijeva temperaturna lestvica

Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Celzijeva temperaturna lestvica · Poglej več »

Charles Soret

Charles Soret, švicarski fizik in kemik, * 23. september 1854, Ženeva, Švica, † 4. april 1904.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Charles Soret · Poglej več »

Charles Wheatstone

Sir Charles Wheatstone, angleški fizik, elektrotehnik in izumitelj, * 6. februar 1802, Gloucester, Anglija, † 19. oktober 1875, Pariz, Francija.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Charles Wheatstone · Poglej več »

Claude Servais Mathias Pouillet

Claude Servais Mathias Pouillet, francoski fizik, * 16. februar 1791, Cuzance, Doubs, Francija, † 14. junij 1868, Pariz.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Claude Servais Mathias Pouillet · Poglej več »

David Brewster

Sir David Brewster, FRS, škotski fizik in pisatelj, * 11. december 1781, Jedburgh, grofija Roxburgh, Škotska, † 10. februar 1868, Allerby pri Melroseu, grofija Roxburgh.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in David Brewster · Poglej več »

Delo (fizika)

Délo (oznaka A, v angleški literaturi tudi W) je v fiziki količina, ki meri prehajanje energije med telesi.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Delo (fizika) · Poglej več »

Disperzija (optika)

mavrico). Disperzíja ali razklòn je v optiki pojav, ki se kaže v tem, da je fazna hitrost valovanja (v splošnem elektromagnetnega valovanja in tudi poljubnega valovanja) odvisna od frekvence.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Disperzija (optika) · Poglej več »

Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije

Drúštvo matemátikov, fízikov in astronómov Slovénije (DMFA) je osrednje slovensko društvo na področju matematike in naravoslovnih znanosti fizike in astronomije.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije · Poglej več »

Drugi zakon termodinamike

Drugi zakon termodinamike ali entropijski zakon govori o spremembi entropije sistema pri dovajanju toplote: Pri tem je S1 entropija sistema pred spremembo, torej pri temperaturi T1, S2 pa po spremembi, pri temperaturi T2.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Drugi zakon termodinamike · Poglej več »

Električni dipol

Eléktrični dípol je par enako velikih, a nasprotno predznačenih električnih nabojev na neki (navadno majhni) razdalji.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Električni dipol · Poglej več »

Elektromagnetno polje

Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Elektromagnetno polje · Poglej več »

Elektromagnetno valovanje

polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Elektromagnetno valovanje · Poglej več »

Energijska gostota

Energijska gostota Energetska gostota je količina energije, ki se jo lahko shrani na enoto volumna ali mase.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Energijska gostota · Poglej več »

Entropija (klasična termodinamika)

Entropíja je termodinamična količina, ki si jo telesa izmenjujejo, ko izmenjujejo toploto.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Entropija (klasična termodinamika) · Poglej več »

Fahrenheitova temperaturna lestvica

Fahrenheitova temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1724 predlagal nemški fizik Daniel Gabriel Fahrenheit.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Fahrenheitova temperaturna lestvica · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Fizika · Poglej več »

Fizikalna konstanta

Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Fizikalna konstanta · Poglej več »

Fizikalni zakon

Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Fizikalni zakon · Poglej več »

Fotoelektrični pojav

Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Fotoelektrični pojav · Poglej več »

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Foton · Poglej več »

Fotosfera

Sončeva fotosfera Fotosfêra astronomskega telesa je območje atmosfere, kjer optična globina postane 2/3 za foton z valovno dolžino 500 nm.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Fotosfera · Poglej več »

Funkcija gama

realni premici kompleksni ravnini Razširjena različica funkcije Γ v kompleksni ravnini Fúnkcija gáma (tudi Eulerjeva funkcija gama),je v matematiki specialna funkcija, ki razširja pojem fakultete na kompleksna števila.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Funkcija gama · Poglej več »

Geometrična vrsta

tretjini ploščine velikega kvadrata Geométrična vŕsta (tudi geometríjska vŕsta) je v matematiki vrsta, kjer je količnik med sosednjima členoma konstanten.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Geometrična vrsta · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Gibanje · Poglej več »

Glavni niz

Zvezde »GLAVNEGA NIZA« - pritlikavke- sevalni razred V: Ko enkrat protozvezda začne zlivanje vodika v svoji sredici, hitro preide stopnjo zvezd T-Bika (v nekaj milijonih let) in postane zvezda »glavnega niza«, kjer njena celotna masa določa vse lastnosti njene zgradbe.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Glavni niz · Poglej več »

Globalno segrevanje

Odstopanje temperature površja med letoma 1995 in 2004 od dolgoletnega povprečja med 1940 in 1980.http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Globalno segrevanje · Poglej več »

Gostota energijskega toka

Gostôta energíjskega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko energije preteče v časovni enoti skozi dano ploskev, oziroma kolikšen je energijski tok P na enoto površine: Skladno z 2. zakonom termodinamike teče energijski tok spontano vedno le v smeri od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Gostota energijskega toka · Poglej več »

Gostota svetlobnega toka

Gostôta svetlòbnega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko svetlobe se izseva v časovni enoti skozi dano ploskev, oziroma kolikšen je svetlobni tok P na enoto površine: Mednarodni sistem enot določa za merjenje gostote svetlobnega toka enoto W/m2.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Gostota svetlobnega toka · Poglej več »

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Gravitacijska konstanta · Poglej več »

Gustav Robert Kirchhoff

Robert Bunsen (desno) prizmo Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Gustav Robert Kirchhoff · Poglej več »

Halit

Halit (tudi kamena sol) je mineralna oblika natrijevega klorida (NaCl), ki kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu. Mineral je običajno brezbarven ali bel, lahko pa je tudi svetlo moder, temno moder, škrlaten, rožnat, rdeč, oranžen, rumen ali siv, odvisno od vrste in vsebnosti nečistoč. V naravi se pojavlja skupaj z drugimi minerali, ki so nastali z izparevanjem vode, na primer s sulfati, halogenidi in borati. Ime halit je sestavljeno iz grških besed άλς, ki pomeni sol in λίθος, ki pomeni kamen.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Halit · Poglej več »

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Hitrost svetlobe · Poglej več »

Infrardeče valovanje

Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Infrardeče valovanje · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Isaac Newton · Poglej več »

Izsev

nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Izsev · Poglej več »

James Clerk Maxwell

Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburgh, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in James Clerk Maxwell · Poglej več »

James Hopwood Jeans

Sir James Hopwood Jeans, FRS, angleški matematik, fizik in astronom, * 11. september 1877, Ormskirk pri Southportu, grofija Lancashire, Anglija, † 17. september 1946, Dorking, grofija Surrey, Anglija.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in James Hopwood Jeans · Poglej več »

Jožef Stefan

1985. Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Jožef Stefan · Poglej več »

John Frederick William Herschel

Sir John Frederick William Herschel, 1.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in John Frederick William Herschel · Poglej več »

John Tyndall

John Tyndall, FRS, irski fizik, * 2. avgust 1820, Leighlinbridge, Grofija Carlow, Irska, † 4. december 1893, Hindhead, grofija Surrey, Anglija.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in John Tyndall · Poglej več »

John William Draper

John William Draper, ameriški filozof, zdravnik, kemik, zgodovinar in fotograf angleškega rodu, * 5. maj 1811, St Helens, grofija Lancashire (danes Merseyside), Anglija, † 4. januar 1882, Hastings-on-Hudson, New York, ZDA.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in John William Draper · Poglej več »

John William Strutt Rayleigh

John William Strutt, 3.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in John William Strutt Rayleigh · Poglej več »

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Kelvin · Poglej več »

Kinetična teorija plinov

Kinétična teoríja plínov je v fiziki teorija, ki opisuje makroskopske lastnosti plinov in upošteva njihovo sestavo na nivoju molekul.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Kinetična teorija plinov · Poglej več »

Klasična mehanika

Klasična mehanika in kvantna mehanika sta v fiziki dve glavni področji mehanike.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Klasična mehanika · Poglej več »

Komet

Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Komet · Poglej več »

Kondukcija

Kondúkcija oziroma prevôd toplôte, pomeni prenašanje toplotne energije skozi trdna telesa.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Kondukcija · Poglej več »

Konvekcija

Konvekcija je gibanje molekul v tekočini (kapljevini in plinu).

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Konvekcija · Poglej več »

Krožna sprememba

Sprememba z idealnim plinom je krožna, če se »enako stanje ponavlja ob enakih pogojih« (npr. idealni toplotni stroj opravlja krožno spremembo).

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Krožna sprememba · Poglej več »

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Kvantna mehanika · Poglej več »

Leča (optika)

Bikonveksna leča. Valovno čelo pri prehodu skozi zbiralno lečo. Léča je optični element, ki prepušča in lomi svetlobo, pri tem pa žarek svetlobe zbere ali razprši.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Leča (optika) · Poglej več »

Led

Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Led · Poglej več »

Leo Graetz

Leo Graetz, nemški fizik, * 26. september 1856, Breslau, Prusija (sedaj Wrocław, Poljska), † 12. november 1941, München, Nemčija.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Leo Graetz · Poglej več »

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Leto · Poglej več »

Lom svetlobe

lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Lom svetlobe · Poglej več »

London

Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in London · Poglej več »

Ludwig Edward Boltzmann

Ludwig Edward Boltzmann, avstrijski fizik in filozof, * 20. februar 1844, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 5. september 1906, Devin pri Trstu, Avstro-Ogrska (sedaj Italija).

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Ludwig Edward Boltzmann · Poglej več »

Macedonio Melloni

Macedonio Melloni, italijanski fizik, * 11. april 1798, Parma, Italija, † 11. avgust 1854, Portici, Italija.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Macedonio Melloni · Poglej več »

Mavrica

Dvojna mavrica. Sonce je za opazovalcem. Mavrica je svetlobni pojav v ozračju, ki ga vidimo v obliki loka spektralnih barv.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Mavrica · Poglej več »

Max Planck

Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Max Planck · Poglej več »

Maxwellov napetostni tenzor

Maxwellov napétostni ténzor (ali Maxwellov ténzor) je tenzor 2.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Maxwellov napetostni tenzor · Poglej več »

Merska enota

Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Merska enota · Poglej več »

Metan

Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Metan · Poglej več »

Michael Faraday

Michael Faraday, FRS, angleški fizik in kemik, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Michael Faraday · Poglej več »

Mikročrna luknja

Míkročŕna lúknja ali kvantnomehanska čŕna lúknja je majhna črna luknja, pri kateri imajo kvantnomehanski pojavi pomembno vlogo.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Mikročrna luknja · Poglej več »

Mikrovalovi

telekomunikacijski stolp na Wrights Hillu v Wellingtonu, Nova Zelandija Míkrovalóvi so elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 metra do 1 milimetra (to je od 300 MHz do 300 GHz).

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Mikrovalovi · Poglej več »

Mont Blanc

Mont Blanc (francosko) ali Monte Bianco (italijansko) pomeni Bela gora, je najvišja gora v Alpah, Zahodni Evropi in Evropski Uniji.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Mont Blanc · Poglej več »

Naključje

Naključje (slučaj) je to, »kar povezuje, povzroča sovpad nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev«.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Naključje · Poglej več »

Nature

Naslovnica prve izdaje revije, 4. novembra 1869 Nature je znanstvena revija v angleškem jeziku, ki izhaja tedensko, od 4.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Nature · Poglej več »

Notranja energija

Nótranja energíja (oznaka Wn in tudi U) je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Notranja energija · Poglej več »

Nuovo Cimento

Nuovo Cimento je niz fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Nuovo Cimento · Poglej več »

Obzornik za matematiko in fiziko

Obzornik za matematiko in fiziko (kratica OMF in Obzornik mat. fiz.) je osrednja slovenska znanstvena in strokovna revija s področja matematike, fizike in deloma astronomije, ki jo izdaja Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA).

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Obzornik za matematiko in fiziko · Poglej več »

Oglje

Oglje je organski ostanek živalskega ali rastlinskega izvora, ki nastane ob dehidraciji teh snovi ob visokih temperaturah in odsotnosti kisika.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Oglje · Poglej več »

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Ogljikov dioksid · Poglej več »

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Ozračje · Poglej več »

Planckov zakon

črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Planckov zakon · Poglej več »

Planckova konstanta

Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Planckova konstanta · Poglej več »

Planckova temperatura

Planckova temperatura (oznaka T_ \) je naravna enota za temperaturo, ki meri 1,416785 K. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckov naboj, Planckova masa in Planckov čas).

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Planckova temperatura · Poglej več »

Platina

Plátina (latinsko platinum) je kemični element.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Platina · Poglej več »

Plin

Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Plin · Poglej več »

Poldne

Póldne ali póldan, z dobesednim pomenom na pol dneva, je astronomski izraz za trenutek v dnevu, ko Sonce navidezno zavzame najvišjo lego nad krajevnim obzorjem, nasprotno od polnoči, ko ima najnižjo.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Poldne · Poglej več »

Potenciranje

Potencíranje je dvočlena matematična operacija, ki jo zapišemo v obliki an.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Potenciranje · Poglej več »

Prapok

galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Prapok · Poglej več »

Prasevanje

Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma reliktno sevanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Prasevanje · Poglej več »

Presek (revija)

Presèk je poljudnoznanstvena revija (ISSN 0351-6652), namenjena mladim matematikom, fizikom, astronomom in računalnikarjem.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Presek (revija) · Poglej več »

Prizma

Tristrana, petstrana in šeststrana prizma Poseben primer prizme je paralelepiped Uporaba steklene tristrane prizme v optiki: prizma z visoko in nizko disperzijo svetlobe Prízma je oglato geometrijsko telo (polieder) omejeno z dvema osnovnima ploskvama in plaščem.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Prizma · Poglej več »

Prostornina

Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Prostornina · Poglej več »

Prvi zakon termodinamike

Pŕvi zákon termodinámike ali zakon o ohranitvi energije določa, da je sprememba polne energije sistema enaka razliki dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Prvi zakon termodinamike · Poglej več »

Rdeča

Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Rdeča · Poglej več »

Reverzibilna sprememba

Reverzibílna, povračljíva, obrnljíva ali povrnljíva spremémba je prehod termodinamskega sistema v takšno stanje, iz katerega lahko preide nazaj v prvotno.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Reverzibilna sprememba · Poglej več »

Riemannova funkcija zeta

rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Riemannova funkcija zeta · Poglej več »

Rumena

Rumêna je barva svetlobe z valovno dolžino 565-590 nm ali mešanica rdeče in zelene svetlobe, ki je videti iste barve.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Rumena · Poglej več »

Satjendra Nat Bose

Satjendra Nat Bose, indijski fizik in matematik, * 1. januar 1894, Kalkuta, Indija, † 4. februar 1974, Kalkuta.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Satjendra Nat Bose · Poglej več »

Schwarzschildov polmer

Schwarzschildov polmer (včasih tudi gravitacijski polmer) je polmer krogle, ki obdaja nevrtečo se in nenabito (brez električnega naboja) črno luknjo.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Schwarzschildov polmer · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Sekunda · Poglej več »

Sevalni tlak

Seválni tlák je v fiziki tlak, ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno elektromagnetnemu valovanju.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Sevalni tlak · Poglej več »

Sevanje

Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Sevanje · Poglej več »

Seznam slovenskih fizikov

Seznam slovenskih fizikov vsebujoč vse znane fizičarke in fizike, ki delajo ali so delali kjerkoli kot univerzitetni profesorji oz.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Seznam slovenskih fizikov · Poglej več »

Sfera

Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Sfera · Poglej več »

Soda in liha števila

Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Soda in liha števila · Poglej več »

Solarna konstanta

Solárna konstánta je gostota svetlobnega toka Sončevega elektromagnetnega sevanja (izsev (svetlobni tok) na enoto površine), merjena na zunanjem robu Zemljinega ozračja v ravnini pravokotni na sevanje, na razdalji 1 astronomske enote.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Solarna konstanta · Poglej več »

Sončev polmer

Sónčev polmér je v astronomiji enota za dolžino, ki se uporablja za izražanje velikosti zvezd in večjih astronomskih teles.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Sončev polmer · Poglej več »

Sončeva masa

Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Sončeva masa · Poglej več »

Sonce

Sonce je centralna točka našega Osončja.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Sonce · Poglej več »

Spekter elektromagnetnega valovanja

Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Spekter elektromagnetnega valovanja · Poglej več »

Srednja vrednost

Srédnja vrédnost je v matematiki vrednost, ki se nanaša na osrednjo težnjo niza podatkov.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Srednja vrednost · Poglej več »

Standardni pogoji

Stándardni pogóji v kemiji označujejo naslednje razmere: Po IUPACu so standardni pogoji.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Standardni pogoji · Poglej več »

Stefanova konstanta

Stefanova konstánta (tudi Stefan-Boltzmannova konstanta, oznaka σ) je fizikalna konstanta, sorazmernostni faktor med celotno energijo, ki jo izseva enota površine črnega telesa v enoti časa in četrto potenco absolutne temperature v Stefan-Boltzmannovem zakonu.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Stefanova konstanta · Poglej več »

Steklo

Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Steklo · Poglej več »

Supernova

CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Supernova · Poglej več »

Tališče

Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Tališče · Poglej več »

Taljenje

Taljênje je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega v kapljevinsko agregatno stanje.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Taljenje · Poglej več »

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Telo (fizika) · Poglej več »

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatúra je ena osnovnih termodinamičnih spremenljivk, ki določa stanje teles.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Temperatura · Poglej več »

Termodinamika

Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Termodinamika · Poglej več »

Termoelektrični pojav

Têrmoeléktrični pojáv označuje skupino fizikalnih pojavov, pri katerih gre za neposredno pretvorbo temperaturne razlike v električno napetost in obratno.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Termoelektrični pojav · Poglej več »

Termometer

Medicinski živosrebrni termometer Bimetalni mehanski termometer Termométer je priprava za merjenje temperature.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Termometer · Poglej več »

Termopar

°C Seebeckov tokokrog Termočlen (têrmočlén ali têrmoelemènt) je sklenjen električni krog iz dveh različnih vodnikov, po katerem steče električni tok, če sta na spojnih mestih različni temperaturi.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Termopar · Poglej več »

Thomas Henry Huxley

Thomas Henry Huxley, PRS, angleški biolog, * 4. maj 1825, Ealing, Middlesex, Anglija, † 29. junij 1895, Eastbourne, Sussex.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Thomas Henry Huxley · Poglej več »

Titan (element)

Titán (latinsko titanium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ti in atomsko število 22.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Titan (element) · Poglej več »

Točnost in natančnost

razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Točnost in natančnost · Poglej več »

Toplogredni plin

CO2. Toplogredni plini ali plini tople grede so plini, ki povzročajo učinek tople grede v Zemljinem ozračju.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Toplogredni plin · Poglej več »

Toplota

Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Toplota · Poglej več »

Toplotna prevodnost

Toplôtna prevódnost (oznaka λ, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Toplotna prevodnost · Poglej več »

Toplotni stroj

Toplòtni stròj je termodinamski sistem, ki lahko preide zaporedje sprememb tako, da se vrne v svoje začetno stanje.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Toplotni stroj · Poglej več »

Toplotno sevanje

vidne svetlobe je od 380 do 750 nm. infrardečo kamero (glej termografija). Toplotno sevanje je elektromagnetno valovanje, ki nastane pri toplotnem gibanju nabitih delcev v snovi.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Toplotno sevanje · Poglej več »

Trdnina

Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Trdnina · Poglej več »

Vakuum

Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Vakuum · Poglej več »

Valovna dolžina

Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Valovna dolžina · Poglej več »

Veliki komet iz leta 1680

Veliki komet iz leta 1680. Risbo je narisal Issac Newton. Pot kometa je prikazana kot parabola Véliki komet iz leta 1680 (oznaka C/1680 V1, znan je tudi kot Kirchov komet) je komet, ki ga je odkril Gottfried Kirch (1639 – 1710) 14. novembra v letu 1680.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Veliki komet iz leta 1680 · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Vesolje · Poglej več »

Vesoljski prostor

Vesoljski prostor (ali zunanji prostor ali ozunje) ali tudi kar vesolje predstavlja relativno prazna območja Vesolja zunaj območij ubežnih hitrosti nebesnih teles.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Vesoljski prostor · Poglej več »

Vidni spekter

Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Vidni spekter · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je kemijska spojina in polarna molekula, pri standardnih pogojih tekočina s kemijsko molekulsko formulo H2O.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Voda · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Vodik · Poglej več »

Vodna para

Vodna para je plinasta oblika vode.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Vodna para · Poglej več »

Vrelišče

Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Vrelišče · Poglej več »

Vrsta (matematika)

Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Vrsta (matematika) · Poglej več »

Wienov zakon

temperature belo Wienov zákon (tudi Wienov zakon o premiku) je v fiziki zakon, po katerem je zmnožek valovne dolžine \lambda_ vrha spektralne gostote sevanja črnega telesa in njegove absolutne temperature T konstanten: Sorazmernostna fizikalna konstanta: je Wienova konstanta.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Wienov zakon · Poglej več »

Wilhelm Wien

Wilhelm Carl Werner Otto Fritz Franz Wien, nemški fizik, * 13. januar 1864, Gaffken (sedaj Parusnoje, Kaliningrajska oblast, Rusija) pri Fischhausnu (sedaj Primorsk), Vzhodna Prusija, † 30. avgust 1928, München, Nemčija.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Wilhelm Wien · Poglej več »

William Herschel

Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in William Herschel · Poglej več »

William Thomson

Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in William Thomson · Poglej več »

Zemeljsko površje

Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Zemeljsko površje · Poglej več »

Zemlja

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Zemlja · Poglej več »

Zemljepisna širina

Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Zemljepisna širina · Poglej več »

Zrcalo

Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Zrcalo · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in Zvezda · Poglej več »

1 (število)

1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.

Novo!!: Stefan-Boltzmannov zakon in 1 (število) · Poglej več »

Preusmerja sem:

Sevanje črnega telesa, Stefanov zakon, Stefanov zakon o sevanju, Štefan-Boltzmannov zakon, Štefanov zakon.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »