Podobnosti med Elektromagnetno valovanje in Svetloba
Elektromagnetno valovanje in Svetloba še 18 stvari v skupni (v Unijapedija): Fizika, Fotoelektrični pojav, Foton, Frekvenca, Hitrost svetlobe, Infrardeče valovanje, Interferenca, Jakost (fizika), Kvant, Kvantizacija, Maxwellove enačbe, Planckov zakon, Radijski valovi, Rentgenski žarki, Sevanje, Ultravijolično valovanje, Vakuum, Valovna dolžina.
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Elektromagnetno valovanje in Fizika · Fizika in Svetloba ·
Fotoelektrični pojav
Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.
Elektromagnetno valovanje in Fotoelektrični pojav · Fotoelektrični pojav in Svetloba ·
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Elektromagnetno valovanje in Foton · Foton in Svetloba ·
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Elektromagnetno valovanje in Frekvenca · Frekvenca in Svetloba ·
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Elektromagnetno valovanje in Hitrost svetlobe · Hitrost svetlobe in Svetloba ·
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Elektromagnetno valovanje in Infrardeče valovanje · Infrardeče valovanje in Svetloba ·
Interferenca
Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.
Elektromagnetno valovanje in Interferenca · Interferenca in Svetloba ·
Jakost (fizika)
Jákost (redko intenzivnost) je v fiziki skalarna količina in predstavlja prenešeno moč (energijski tok) na enoto površine skozi zamišljeno ploskev pravokotno na smer gibanja v danem času: Mednarodni sistem enot predpisuje enoto za jakost watt na kvadratni meter (W/m2).
Elektromagnetno valovanje in Jakost (fizika) · Jakost (fizika) in Svetloba ·
Kvant
Kvant je v fiziki najmanjša nedeljiva količina katerekoli fizikalne količine, ki lahko sodeluje v neki interakciji.
Elektromagnetno valovanje in Kvant · Kvant in Svetloba ·
Kvantizacija
Kvantizácija je pojem, s katerim se izrazi spoznanje, da silostne količine (predvsem v območju atoma), kakor so npr.
Elektromagnetno valovanje in Kvantizacija · Kvantizacija in Svetloba ·
Maxwellove enačbe
Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.
Elektromagnetno valovanje in Maxwellove enačbe · Maxwellove enačbe in Svetloba ·
Planckov zakon
črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.
Elektromagnetno valovanje in Planckov zakon · Planckov zakon in Svetloba ·
Radijski valovi
Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok.
Elektromagnetno valovanje in Radijski valovi · Radijski valovi in Svetloba ·
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Elektromagnetno valovanje in Rentgenski žarki · Rentgenski žarki in Svetloba ·
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Elektromagnetno valovanje in Sevanje · Sevanje in Svetloba ·
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Elektromagnetno valovanje in Ultravijolično valovanje · Svetloba in Ultravijolično valovanje ·
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Elektromagnetno valovanje in Vakuum · Svetloba in Vakuum ·
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Elektromagnetno valovanje in Valovna dolžina · Svetloba in Valovna dolžina ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Elektromagnetno valovanje in Svetloba imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Elektromagnetno valovanje in Svetloba
Primerjava med Elektromagnetno valovanje in Svetloba
Elektromagnetno valovanje 61 odnose, medtem ko je Svetloba 65. Saj imajo skupno 18, indeks Jaccard je 14.29% = 18 / (61 + 65).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Elektromagnetno valovanje in Svetloba. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: