Kazalo
30 odnosi: Anoda, Barva, Dioda, ElektriÄni naboj, ElektriÄni tok, ElektriÄno polje, Elektron, Energija, Fizika, FotoelektriÄni pojav, Fotometrija, Foton, Frekvenca, Hitrost, Kilo, Kovina, Meritev, Napaka, Oko, Osvetljenost, Planckova konstanta, Površina, Spekter, Steklo, Svetloba, Svetlobni tok, Svetlost, UltravijoliÄno valovanje, Umetna svetloba, Volt.
Anoda
Anóda je negativna elektroda pri galvanskih Älenih, elektronkah, polprevodniških diodah.
Poglej Detektor svetlobe in Anoda
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava doloÄenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Detektor svetlobe in Barva
Dioda
Diode Dioda je elektronski element z dvema prikljuÄkoma (anoda in katoda).
Poglej Detektor svetlobe in Dioda
ElektriÄni naboj
EléktriÄni nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih znaÄilnosti snovi.
Poglej Detektor svetlobe in ElektriÄni naboj
ElektriÄni tok
EléktriÄni tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev elektriÄnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem elektriÄnem prevodniku.
Poglej Detektor svetlobe in ElektriÄni tok
ElektriÄno polje
elektriÄnega naboja EléktriÄno pólje je prostor, v katerem deluje elektriÄna sila na elektriÄni naboj.
Poglej Detektor svetlobe in ElektriÄno polje
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim elektriÄnim nabojem 1,6 As.
Poglej Detektor svetlobe in Elektron
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna koliÄina.
Poglej Detektor svetlobe in Energija
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikįø (epistįømÄ) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vkljuÄuje prouÄevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in Äasu, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto podroÄje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na naÄin, ki omogoÄa razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vkljuÄene astronomije.
Poglej Detektor svetlobe in Fizika
FotoelektriÄni pojav
FotoelektriÄni pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoliÄnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.
Poglej Detektor svetlobe in FotoelektriÄni pojav
Fotometrija
Fotometríja je veja radiometrije, torej vede, ki se ukvarja z merjenjem elektromagnetnega sevanja.
Poglej Detektor svetlobe in Fotometrija
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Detektor svetlobe in Foton
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna koliÄina, doloÄena kot število ponavljajoÄih se dogodkov v Äasovni enoti.
Poglej Detektor svetlobe in Frekvenca
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska koliÄina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v Äasovni enoti.
Poglej Detektor svetlobe in Hitrost
Kilo
Kílo (okrajšava k) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki oznaÄuje desetiško potenco 103 ali 1.000.
Poglej Detektor svetlobe in Kilo
Kovina
Kristali galija VroÄe kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Detektor svetlobe in Kovina
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za doloÄevanje velikosti kakšne znaÄilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne koliÄine.
Poglej Detektor svetlobe in Meritev
Napaka
Napáka je beseda, ki ima na razliÄnih podroÄjih razliÄne pomene.
Poglej Detektor svetlobe in Napaka
Oko
Äloveško oko kaÄjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Poglej Detektor svetlobe in Oko
Osvetljenost
Osvetljênost (oznaka E) je skupni vpadajoÄi svetlobni tok na enoto površine.
Poglej Detektor svetlobe in Osvetljenost
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je pouÄeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enaÄbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Poglej Detektor svetlobe in Planckova konstanta
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Detektor svetlobe in Površina
Spekter
Spékter v veÄini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Poglej Detektor svetlobe in Spekter
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristaliniÄna), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktiÄno, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optiÄno vlakno za hiter prenos optiÄnih signalov.
Poglej Detektor svetlobe in Steklo
Svetloba
valovne dolžine (rdeÄa) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loÄi. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri razliÄnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Detektor svetlobe in Svetloba
Svetlobni tok
Svetlôbni tók (oznaka P) je fizikalna koliÄina, ki pove koliÄino izsevane svetlobne energije v Äasovni enoti.
Poglej Detektor svetlobe in Svetlobni tok
Svetlost
Svêtlost (tudi svetlóst ali svètlost, oznaki L\!\, ali B\!\) je fizikalna in fotometriÄna koliÄina, ki meri skupni svetlobni tok, padajoÄ na površino ali ga oddaja enota površine v prostorski kot, oziroma svetilnost na enoto površine svetlobe, ki potuje v dani smeri.
Poglej Detektor svetlobe in Svetlost
UltravijoliÄno valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE ÚltravijóliÄno valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Detektor svetlobe in UltravijoliÄno valovanje
Umetna svetloba
Umetna svetloba Umetna svetloba oz.
Poglej Detektor svetlobe in Umetna svetloba
Volt
Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje elektriÄnega potenciala in elektriÄne napetosti.
Poglej Detektor svetlobe in Volt
Prav tako znan kot Detektorji svetlobe.