Kazalo
22 odnosi: Beseda, Datoteka, Francija, Hrošč (računalništvo), Iluzija, Interpreter, Monitor, Operacijski sistem, Pariz, Podatek, Pomen, Prevajalnik, Programer, Programski jezik, Računalniški program, Računalniško programiranje, Računalništvo, Računalnik, Strojna koda, Tiskalnik, Znanje, 1895.
- Merjenje
- Človeško sporazumevanje
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Poglej Napaka in Beseda
Datoteka
Datotéka je skupina podatkov v operacijskem sistemu, ki predstavlja zaključeno celoto.
Poglej Napaka in Datoteka
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Napaka in Francija
Hrošč (računalništvo)
Fotografija najbrž prvega pravega hrošča v računalniku. Hrôšč je napaka v računalniškem programu.
Poglej Napaka in Hrošč (računalništvo)
Iluzija
Optična iluzija: polji A in B imata enaki barvi. čeprav ni videti tako. Iluzíja (latinsko illusio - utvara, samoprevara, slepilo) je popačenje čutnega zaznavanja.
Poglej Napaka in Iluzija
Interpreter
Interpreter oziroma tolmač je računalniški program, ki prevede in izvrši program napisan v zelo visokonivojskem računalniškem programskem jeziku (četrte generacije), le redkeje programske jezike tretje generacije.
Poglej Napaka in Interpreter
Monitor
Mónitor ali prikazoválnik je računalniška zunanja naprava (tudi izhodna naprava), zmožna prikazovati mirne ali gibajoče slike, ki jih ustvarja računalnik in obdela grafična kartica.
Poglej Napaka in Monitor
Operacijski sistem
Operacíjski sistém (kratica OS) je programska oprema nujna za delovanje računalnika.
Poglej Napaka in Operacijski sistem
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Napaka in Pariz
Podatek
Podátek je trditev sprejeta kot nominalna vrednost.
Poglej Napaka in Podatek
Pomen
Pomen se lahko nanaša na.
Poglej Napaka in Pomen
Prevajalnik
Prevajálnik je računalniški program, ki prevede izvorno kodo programske opreme, napisano v višjenivojskem programskem jeziku, v vmesno kodo programske opreme (na primer angl. bytecode ali CIL) ali strojni jezik (programski jezik prve generacije).
Poglej Napaka in Prevajalnik
Programer
Tehniški visoki šoli v Aachnu leta 1970 Programêr je oseba, ki se ukvarja s programiranjem z namenom, da za določen algoritem, ki je definiran, poišče programsko rešitev.
Poglej Napaka in Programer
Programski jezik
izvršena. Prográmski jêzik je stroju berljiv umetni jezik, ki je bil razvit, da izraža izračune oz.
Poglej Napaka in Programski jezik
Računalniški program
Računálniški prográm (ali samo prográm) je algoritem, zapisan v programskem jeziku, ki se ga lahko izvaja na računalniku.
Poglej Napaka in Računalniški program
Računalniško programiranje
Računalniško programiranje je dejavnost, katere cilj je ustvarjanje novih računalniških programov ali njihovih sestavnih delov na temelju določenih pravil.
Poglej Napaka in Računalniško programiranje
Računalništvo
Računálništvo je znanstvena veda o delovanju računalnikov in o njihovi uporabi, kar vključuje strojno in programsko opremo.
Poglej Napaka in Računalništvo
Računalnik
Računálnik je naprava ali sistem, ki je sposoben izvajati zaporedje operacij (algoritem).
Poglej Napaka in Računalnik
Strojna koda
razbiranje kode, kot tudi procesorski register in pomnilniške izpise. Strôjna kóda, strôjni jêzik ali strôjno besedílo prográma (ali machine language) je besedilo oziroma koda v izvršljivih datotekah, ki so jih iz izvornega besedila ustvarili prevajalniki ali zbirniki.
Poglej Napaka in Strojna koda
Tiskalnik
Tiskalnik (angleško printer) je v računalništvu izhodna naprava, ki kodirane podatke iz računalnika pretvori v človeku razumljivo obliko, besedilo in/ali sliko, ki jo odtisne na papir ali drug material.
Poglej Napaka in Tiskalnik
Znanje
Znánje je skupek urejenih informacij, ki privedejo do razumevanja.
Poglej Napaka in Znanje
1895
1895 (MDCCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Napaka in 1895
Glej tudi
Merjenje
Človeško sporazumevanje
Prav tako znan kot Hiba.