Kazalo
44 odnosi: Akcijski potencial, Aldehid, Astigmatizem (oko), Barva, Barvni vid, Beločnica, Celično dihanje, Dražljaj, Edem, Kačji pastirji, Kameleoni, Kisik, Kolagen, Kratkovidnost, Lateralna inhibicija, Leča (oko), Ločljivost, Lom svetlobe, Lomna napaka, Mačke, Modra, Mrežnica, Nevron, Organ (biologija), Organizem, Osmoza, Pravi zajec, Rdeča, Refleks, Roženica, Rumena pega, Sesalci, Slanica, Slepa pega, Solze, Steklovina, Svetloba, Veka, Vezivo (biologija), Vid, Vijolična, Vitamin A, Zelena, Zenica.
- Vidni sistem
Akcijski potencial
Akcijski potencial je kratkotrajen prehoden preobrat membranskega potenciala vzdražne celice.
Poglej Oko in Akcijski potencial
Aldehid
Aldehid.-R je skupina, vezana na karbonilno skupino Aldehid je organska spojina s terminalno karbonilno skupino –CH.
Poglej Oko in Aldehid
Astigmatizem (oko)
Astigmatízem (redkeje tudi negoriščnost,: a- - ne, brez + stigma,: stígmatos - znamenje, pega, prebod, vbod + -izem) je optična napaka (motnja) očesa, pri kateri je vid zabrisan zaradi nezmožnosti njegove optike prikazati ostro sliko točkastega telesa v gorišču na mrežnici.
Poglej Oko in Astigmatizem (oko)
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Oko in Barva
Barvni vid
Barvni vid je sposobnost čutila za vid, da razločuje barve – svetlobno sevanje v določenem delu vidnega spektra – neodvisno od jakosti.
Poglej Oko in Barvni vid
Beločnica
Beločnica je večji del zunanje plasti očesnega zrkla.
Poglej Oko in Beločnica
Celično dihanje
Celično dihanje ali celična respiracija je skupek presnovnih (metabolnih) reakcij in procesov, ki potekajo v celicah organizmov, in v katerih se kemična energija kisikovih molekul Schmidt-Rohr, K. (2020).
Poglej Oko in Celično dihanje
Dražljaj
Dražljáj ali stímulus je v fiziologiji določena količina kake energije, ki vpliva na čutilni receptor ali vzdražno tkivo, na primer bolečinski dražljaj, ki vpliva na receptorje za bolečino, ali vidni dražljaj, ki vpliva na mrežnico.
Poglej Oko in Dražljaj
Edem
Edem (grško οίδημα) ali oteklina je nakopičenje tekočine v tkivu med celicami (medceličnem prostoru).
Poglej Oko in Edem
Kačji pastirji
Kačji pastirji (znanstveno ime Odonata, grško zobje), so dobro znan red žuželk z okoli 6.000 opisanimi vrstami, ki jih najlaže prepoznamo po vitkem, podolgovatem zadku, dvema paroma velikih kril in razmeroma velikih sestavljenih očeh.
Poglej Oko in Kačji pastirji
Kameleoni
Kameleoni (znanstveno ime Chamaeleonidae) so družina plazilcev, razširjena po Afriki, Južni Evropi in Južni Aziji, v katero uvrščamo približno 200 danes živečih vrst.
Poglej Oko in Kameleoni
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Oko in Kisik
Kolagen
Trojna vijačnica tropokolagena Kolagén je glavna beljakovina vezivnega tkiva pri živalih in pri sesalcih, kjer predstavlja 25 % vse beljakovinske mase, tudi najobilneje zastopana beljakovina.
Poglej Oko in Kolagen
Kratkovidnost
Shematski prikaz kratkovidnosti (zg. slika) in njeno odpravljanje z uporabo razpršilne leče (sp. slika). Kratkovídnost ali miopíja (muōpia - kratkovidnost) je motnja vida, ki nastane zaradi nepravilne oblike zrkla.
Poglej Oko in Kratkovidnost
Lateralna inhibicija
Lateralna inhibicija je pojav v živčnem sistemu živali, kjer vzdražena živčna celica s svojo aktivnostjo zavira delovanje sosednjih živčnih celic.
Poglej Oko in Lateralna inhibicija
Leča (oko)
Leča je prozorna bikonveksna struktura v očesu, katere funkcija je lom svetlobe, ki pada v oko, in njeno fokusiranje na mrežnici ali drugi strukturi za zajem svetlobe.
Poglej Oko in Leča (oko)
Ločljivost
Ločljívost ima več pomenov.
Poglej Oko in Ločljivost
Lom svetlobe
lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom.
Poglej Oko in Lom svetlobe
Lomna napaka
Lomna napaka, znana tudi kot refraktivna napaka, je problem, do katerega zaradi oblike očesa pride, ko oko fokusira videno sliko na mrežnico.
Poglej Oko in Lomna napaka
Mačke
Mačke (znanstveno ime Felidae) so družina iz redu zveri.
Poglej Oko in Mačke
Modra
Módra je ena od treh primarnih aditivnih barv; modra svetloba ima med tremi primarnimi barvami najkrajšo valovno dolžino (420-490 nm).
Poglej Oko in Modra
Mrežnica
Mrežnica (''retina'') Mrežnica (retina) je senzorinevralno tkivo, ki leži na zadnji steni očesa in je zadolžena za nastanek slike, ki jo vidimo.
Poglej Oko in Mrežnica
Nevron
Nevroni, živčne celice ali ganglijske celice so glavni gradniki živčevja.
Poglej Oko in Nevron
Organ (biologija)
Leonarda da Vincija, okoli 1507 Organ (iz grške besede ὄργανον - organon: »inštrument, orodje«) je v biologiji urejen skupek tkiv, ki v organizmu opravlja določeno nalogo oz.
Poglej Oko in Organ (biologija)
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Poglej Oko in Organizem
Osmoza
Osmóza (tudi ozmoza, iz grš.: ὄσμος pritisk, tlak) je usmerjen prehod topila skozi polprepustno sredstvo.
Poglej Oko in Osmoza
Pravi zajec
Pravi zajci (znanstveno ime Lepus) poseljujejo Evrazijo, večino Afrike in Severno Ameriko.
Poglej Oko in Pravi zajec
Rdeča
Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe.
Poglej Oko in Rdeča
Refleks
Refleks je najenostavnejša oblika vedenja, pri katerem pride do hitrega, stereotipnega in nehotenega odziva na dražljaj.
Poglej Oko in Refleks
Roženica
Roženíca je prosojni sprednji del očesa, ki pokriva šarenico, zenico in sprednji prekat.
Poglej Oko in Roženica
Rumena pega
Rumêna péga, tudi mákula (lat. macula lutea, macula retina) je rumenkasto obarvana lisa v očesu v velikosti 3 do 5 mm lateralno od papile vidnega živca s središčno vdolbinico, ki vsebuje samo čepke.
Poglej Oko in Rumena pega
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Oko in Sesalci
Slanica
Slanica je nasičena ali skoraj nasičena vodna raztopina soli, običajno natrijevega klorida.
Poglej Oko in Slanica
Slepa pega
isbn.
Poglej Oko in Slepa pega
Solze
Solze so kaplje slane tekočine, ki se stalno izloča iz solznih žlez v kotičkih očesa.
Poglej Oko in Solze
Steklovina
Steklovína (lat. corpus vitreum) je steklasta, prozorna substanca v očesu za lečo.
Poglej Oko in Steklovina
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Oko in Svetloba
Veka
Véka (lat. palpebra) je guba pred zrklom, ki ima na zunanji strani kožo, na notranji sluznico, vmes pa je vezivo in mišičje.
Poglej Oko in Veka
Vezivo (biologija)
Vezívo (tudi dezmálno tkívo) je skupina tkiv, ki nastanejo zvečine iz srednjega kličnega lista (mezoderma) in ležijo v notranjosti organizma.
Poglej Oko in Vezivo (biologija)
Vid
Víd je čut za zaznavanje svetlobe in njeno interpretacijo (»gledanje«).
Poglej Oko in Vid
Vijolična
Dišeča vijolica Vijolična je mešanica barv modre in rdeče.
Poglej Oko in Vijolična
Vitamin A
Vitamin A je v maščobah topen vitamin.
Poglej Oko in Vitamin A
Zelena
Zelêna je barva svetlobe z valovno dolžino 490-570 nm.
Poglej Oko in Zelena
Zenica
Zeníca (tudi pupíla) je odprtina v središču šarenice očesa, ki z oženjem in širjenjem dovoljuje pravi količini svetlobe vstop na mrežnico.
Poglej Oko in Zenica
Glej tudi
Vidni sistem
Prav tako znan kot Oculus, Oko (anatomija), Očesno jabolko, Oči, Zrklo, Človeško oko.