Kazalo
29 odnosi: Akcijski potencial, Aminokislina, Človek, Barva, Barvna slepota, Barvni model RGB, Beljakovina, Celična membrana, Evolucija, Foton, Kofaktor, Kovalentna vez, Možgani, Modra, Mrežnica, Nature, Nevron, Oko, Rdeča, Rumena pega, Science, Spekter elektromagnetnega valovanja, Svetloba, Valovna dolžina, Vid, Vidni spekter, Vretenčarji, Zelena, Zvezda.
Akcijski potencial
Akcijski potencial je kratkotrajen prehoden preobrat membranskega potenciala vzdražne celice.
Poglej Barvni vid in Akcijski potencial
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Poglej Barvni vid in Aminokislina
Človek
Človek, tudi človeško bitje (znanstveno ime Homo sapiens sapiens) je dvonožni prvak, podvrsta vrste Homo sapiens (slovensko umni človek), ki spada med velike opice iz rodu Homo.
Poglej Barvni vid in Človek
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Barvni vid in Barva
Barvna slepota
Bárvna slepôta pri ljudeh je nezmožnost zaznavanja razlik med nekaterimi ali vsemi barvami, ki jih zaznava večina.
Poglej Barvni vid in Barvna slepota
Barvni model RGB
Mešanje barv RGB je kratica, ki prihaja iz angleščine in pomeni »red«, »green« in »blue«, ki so tudi osnovne barve modela.
Poglej Barvni vid in Barvni model RGB
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Barvni vid in Beljakovina
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Barvni vid in Celična membrana
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Barvni vid in Evolucija
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Barvni vid in Foton
Kofaktor
Kofaktor je nebeljakovinska spojina, ki je močno ali šibko vezana na protein in je potrebna za biološko aktivnost proteina; najpogosteje so ti proteini encimi.
Poglej Barvni vid in Kofaktor
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Poglej Barvni vid in Kovalentna vez
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Barvni vid in Možgani
Modra
Módra je ena od treh primarnih aditivnih barv; modra svetloba ima med tremi primarnimi barvami najkrajšo valovno dolžino (420-490 nm).
Poglej Barvni vid in Modra
Mrežnica
Mrežnica (''retina'') Mrežnica (retina) je senzorinevralno tkivo, ki leži na zadnji steni očesa in je zadolžena za nastanek slike, ki jo vidimo.
Poglej Barvni vid in Mrežnica
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Poglej Barvni vid in Nature
Nevron
Nevroni, živčne celice ali ganglijske celice so glavni gradniki živčevja.
Poglej Barvni vid in Nevron
Oko
Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Poglej Barvni vid in Oko
Rdeča
Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe.
Poglej Barvni vid in Rdeča
Rumena pega
Rumêna péga, tudi mákula (lat. macula lutea, macula retina) je rumenkasto obarvana lisa v očesu v velikosti 3 do 5 mm lateralno od papile vidnega živca s središčno vdolbinico, ki vsebuje samo čepke.
Poglej Barvni vid in Rumena pega
Science
Science (angleško: »znanost« oz. »naravoslovje«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo izdaja Ameriško združenje za napredek naravoslovnih znanosti (American Association for the Advancement of Science, AAAS).
Poglej Barvni vid in Science
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Poglej Barvni vid in Spekter elektromagnetnega valovanja
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Barvni vid in Svetloba
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Barvni vid in Valovna dolžina
Vid
Víd je čut za zaznavanje svetlobe in njeno interpretacijo (»gledanje«).
Poglej Barvni vid in Vid
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Poglej Barvni vid in Vidni spekter
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Poglej Barvni vid in Vretenčarji
Zelena
Zelêna je barva svetlobe z valovno dolžino 490-570 nm.
Poglej Barvni vid in Zelena
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Barvni vid in Zvezda