Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Zvezda

Index Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso. Zvezdni soj je posledica jedrskih reakcij, katerih oddano energijo ljudje vidimo kot svetlobo ali, v primeru Sonca, čutimo kot toploto. Zvezde so na videz svetleče točke na nočnem nebu, ki utripajo zaradi učinkov Zemeljskega ozračja. svetlobi, 7. junija 1992, slika NASA. V znanstvenem izrazoslovju so zvezde določene kot samogravitacijske krogle plazme v hidrostatičnem ravnovesju, ki ga ustvarja njena lastna energija s pomočjo jedrskega zlivanja. Energija, ki jo v vesoljski prostor sevajo zvezde, je elektromagnetno sevanje (večinoma vidno svetlobo) in tok nevtrinov. Navidezna svetlost je merjena po svetlobi, ki jo oddaja kot svetla točka na nebu in izražena z navideznim sijem. V vsakdanjem pogovoru o nebesnih telesih beseda »zvezda« ne sledi nujno prejšnji definiciji, ampak lahko pomeni tudi kako drugo svetleče astronomsko telo, npr. planete in celo meteorje (»zvezdne utrinke« ali »padajoče zvezde«). Ta telesa niso zvezde, saj jih ne vidimo zaradi njihove lastne svetlobe, temveč ker odbijajo svetlobo drugih virov. Od pravih zvezd jih lahko ločimo, ker na nebu ne migetajo. Prave zvezde navidez migetajo zaradi zemeljskega ozračja. Sonce je edina zvezda dovolj blizu Zemlje, da jo vidimo kot večjo okroglo ploskev. Prav tako je Sonce ena redkih zvezd, ki je vidna tudi podnevi. Ostalih zvezd podnevi zaradi močnega sončevega soja praviloma ne opazimo. Druga najbližja zvezda Zemlji je Proksima Kentavra (»Najbližja Kentavra«), ki je oddaljena 4,2 svetlobni leti. Če bi potovali do Proksime Kentavra s francoskim vlakom TGV z največjo hitrostjo 515,3 km/h, bi potrebovali do tja okoli 8,86 milijonov let. Glej tudi seznam najbližjih zvezd. Astronomi ocenjujejo, da je v znanem Vesolju vsaj 7 zvezd. To je 70.000 000.000.000.000.000.000, kar je 230 milijard krat več od 300 milijard zvezd, ki so v naši Galaksiji (Rimski cesti). Večina zvezd je starih med 1 milijardo in 10 milijardami let. Nekatere od teh zvezd so celo še starejše (13,7 milijard let), kar je po najnovejših teorijah ugotovljena starost Vesolja. (glej Prapok in razvoj zvezd.) Njihov obseg in velikost se razteza od majhnih nevtronskih zvezd (ki so dejansko mrtve zvezde) ne večje kot milijonsko mesto, do nadorjakinj kot je npr. Severnica (Polara) in Betelgeza v ozvezdju Oriona, katere premer je skoraj 1000-krat večji od Sonca — približno 1,6 milijard kilometrov. Vendar pa ima Betelgeza veliko manjšo gostoto kot naše Sonce. Ena izmed najbolj masivnih zvezd je Eta Gredlja (η Carinae), z maso od 100 do 150-krat večjo od Sončeve mase (2 kg). Zvezdna astronomija je raziskovanje zvezd in pojavov, ki jih ustvarjajo različne pojavne oblike in razvojne stopnje zvezd. Veliko zvezd je gravitacijsko vezanih z drugimi zvezdami in tvorijo dvojne zvezde. Večje skupine zvezd imenujemo zvezde kopice (kroglaste in razsute). Zvezde po vesoljskem prostoru niso enakomerno razporejene - zajete so v skupine zvezd (»zvezdne sestave«), ki jim rečemo galaksije. Tipično galaksijo sestavlja več sto milijard zvezd.

116 odnosi: Akrecijski disk, Astronom, Astronomija, Astronomsko telo, Atomsko jedro, Barva, Bela pritlikavka, Berilij, Devterij, Dušik, Dvojna zvezda, Elektromagnetno valovanje, Energija, Eta Gredlja, Evropska vesoljska agencija, Fizika, Francozi, Galaksija, Glavni niz, Gostota, Gravitacijsko polje, Gredelj (ozvezdje), Helij, Hertzsprung-Russllov diagram, Hidrostatično ravnovesje, Hitrost, Izbruh žarkov gama, Jedrsko zlivanje, Jupiter, Katalizator, Kelvin, Kemični element, Kentaver (ozvezdje), Kilometer, Kisik, Konvekcija, Krogla, Kroglasta zvezdna kopica, Leto, Masa, Merkur, Mesto, Meteor, Milijarda, Milijon, Molekularni oblak, Nadorjakinja, NASA, Navidezni sij, Nebesno telo, ..., Neon, Nevtrino, Nevtronska zvezda, Odprta zvezdna kopica, Ogljik, Orion (ozvezdje), Orionova meglica, Os vrtenja, Osončje, Ozračje, Ozvezdje, Paulijevo izključitveno načelo, Planet, Planetarna meglica, Plazma (fizika), Plin, Plinasti orjak, Ploskev, Prapok, Premer, Prostornina, Pulzar, Računalniška simulacija, Računalništvo, Rakovica (meglica), Rdeča orjakinja, Rdeča pritlikavka, Rimska cesta (galaksija), Rjava pritlikavka, Sevanje, Severnica, Seznam najbližjih zvezd, Seznam zvezd, Sila, Silicij, Snov, Sončev veter, Sončeva masa, Sonce, Supernova, Svetloba, Svetlobno leto, Svetlost, Težnost, Telo (fizika), Terminologija, TGV, Tir, Tlak, Točka, Toplota, Ultravijolično valovanje, Veliki Magellanov oblak, Venera, Vesolje, Vodik, Vrtenje, Vrtilna količina, Zemlja, Znanost, Zrak, Zvezdna kopica, Zvezdni katalog, Zvok, 1992, 7. junij. Razširi indeks (66 več) »

Akrecijski disk

zvezdo iz glavnega niza Akrécijski dísk je disk vročih plinov, ki obkroža manjšo članico tesnega dvozvezdja.

Novo!!: Zvezda in Akrecijski disk · Poglej več »

Astronom

Astronom ali astrofizik je znanstvenik, ki se največ ukvarja z astronomijo ali astrofiziko.

Novo!!: Zvezda in Astronom · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomija oz.

Novo!!: Zvezda in Astronomija · Poglej več »

Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

Novo!!: Zvezda in Astronomsko telo · Poglej več »

Atomsko jedro

Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.

Novo!!: Zvezda in Atomsko jedro · Poglej več »

Barva

Bárva je občutek, ki (pri ljudeh) izhaja iz zmožnosti očesa za ločevanje treh različnih filtriranih slik.

Novo!!: Zvezda in Barva · Poglej več »

Bela pritlikavka

Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.

Novo!!: Zvezda in Bela pritlikavka · Poglej več »

Berilij

Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.

Novo!!: Zvezda in Berilij · Poglej več »

Devterij

Têžki vodík ali devtèrij je izotop vodika s simbolom 2H ali tudi D. Njegova atomska masa znaša 2,01410178 u. Prosti devterij D2 je dvakrat težji od H2, zato tudi pogosto reagira počasneje.

Novo!!: Zvezda in Devterij · Poglej več »

Dušik

Dušík (latinsko nitrogenium) je kemični element v periodnem sistemu s simbolom N in atomskim številom 7.

Novo!!: Zvezda in Dušik · Poglej več »

Dvojna zvezda

HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje, binarna zvezda ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.

Novo!!: Zvezda in Dvojna zvezda · Poglej več »

Elektromagnetno valovanje

polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.

Novo!!: Zvezda in Elektromagnetno valovanje · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Novo!!: Zvezda in Energija · Poglej več »

Eta Gredlja

Eta Gredlja (η Car, η Carinae) je dvozvezdje v ozvezdju Gredelj.

Novo!!: Zvezda in Eta Gredlja · Poglej več »

Evropska vesoljska agencija

Evropska vesoljska agencija (angleško European Space Agency (ESA), francosko l'Agence spatiale européenne, nemško Europäische Weltraumorganisation) znana tudi pod kratico ESA, je agencija zadolžena za evropski vesoljski program s sedežem v Parizu.

Novo!!: Zvezda in Evropska vesoljska agencija · Poglej več »

Fizika

Kolaž raznih fizikalnih fenomenov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Zvezda in Fizika · Poglej več »

Francozi

Francozi Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.

Novo!!: Zvezda in Francozi · Poglej več »

Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

Novo!!: Zvezda in Galaksija · Poglej več »

Glavni niz

Zvezde »GLAVNEGA NIZA« - pritlikavke- sevalni razred V: Ko enkrat protozvezda začne zlivanje vodika v svoji sredici, hitro preide stopnjo zvezd T-Bika (v nekaj milijonih let) in postane zvezda »glavnega niza«, kjer njena celotna masa določa vse lastnosti njene zgradbe.

Novo!!: Zvezda in Glavni niz · Poglej več »

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Novo!!: Zvezda in Gostota · Poglej več »

Gravitacijsko polje

Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je področje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.

Novo!!: Zvezda in Gravitacijsko polje · Poglej več »

Gredelj (ozvezdje)

Gredelj (latinsko Carina ) je ozvezdje na južnem nebu.

Novo!!: Zvezda in Gredelj (ozvezdje) · Poglej več »

Helij

Hélij je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Novo!!: Zvezda in Helij · Poglej več »

Hertzsprung-Russllov diagram

Hertzsprung-Russllov diagram Hertzsprung–Russllov diagrám (po navadi tudi kar H-R diagram (kratica HRD)) je v zvezdni astronomiji graf, ki prikazuje zvezde razporejene po njihovi navidezni barvi (spektralnem razredu in temperaturi) na eni strani in njihovo svetlostjo (absolutnim izsevom in od tod izpeljanim izsevom v primerjavi z izsevom Sonca).

Novo!!: Zvezda in Hertzsprung-Russllov diagram · Poglej več »

Hidrostatično ravnovesje

Gre za ravnovesje med silo, ki hoče zvezdo stisniti tako, da bi se sesedla sama vase, in silo, ki jo hoče razgnati od znotraj navzven.

Novo!!: Zvezda in Hidrostatično ravnovesje · Poglej več »

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Novo!!: Zvezda in Hitrost · Poglej več »

Izbruh žarkov gama

žarkov γ. Slika: Nicolle Rager Fuller/NSF. Izbruhi žarkov gama (kratica (GRBs)) so izbruhi žarkov γ pri eksplozijah z izjemno visokimi energijami v oddaljenih galaksijah.

Novo!!: Zvezda in Izbruh žarkov gama · Poglej več »

Jedrsko zlivanje

Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.

Novo!!: Zvezda in Jedrsko zlivanje · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Novo!!: Zvezda in Jupiter · Poglej več »

Katalizator

Katalizátor je v kemiji snov, ki zmanjšuje aktivacijsko energijo snovi.

Novo!!: Zvezda in Katalizator · Poglej več »

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Novo!!: Zvezda in Kelvin · Poglej več »

Kemični element

Kémični element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemičnim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Novo!!: Zvezda in Kemični element · Poglej več »

Kentaver (ozvezdje)

Kentaver je svetlo južno ozvezdje in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: Zvezda in Kentaver (ozvezdje) · Poglej več »

Kilometer

Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).

Novo!!: Zvezda in Kilometer · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Novo!!: Zvezda in Kisik · Poglej več »

Konvekcija

Konvekcija je gibanje molekul v tekočini (kapljevini in plinu).

Novo!!: Zvezda in Konvekcija · Poglej več »

Krogla

Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.

Novo!!: Zvezda in Krogla · Poglej več »

Kroglasta zvezdna kopica

accessdate.

Novo!!: Zvezda in Kroglasta zvezdna kopica · Poglej več »

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.

Novo!!: Zvezda in Leto · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) Mása (māza - ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Novo!!: Zvezda in Masa · Poglej več »

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Novo!!: Zvezda in Merkur · Poglej več »

Mesto

Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.

Novo!!: Zvezda in Mesto · Poglej več »

Meteor

Kopernikov krater na Luni in številni drugi Meteór (tudi utrinek) je svetla sled, ki jo vidimo ob vstopu meteoroida v Zemljino ozračje ali v atmosfero drugega nebesnega telesa.

Novo!!: Zvezda in Meteor · Poglej več »

Milijarda

Milijárda je število, ki označuje tisoč milijonov.

Novo!!: Zvezda in Milijarda · Poglej več »

Milijon

Milijón (in ne miljon) je tisoč tisočic.

Novo!!: Zvezda in Milijon · Poglej več »

Molekularni oblak

Molekularni oblak je oblika medzvezdnih oblakov, katerih velikost in gostota dovoljujeta tvorbo molekul, najpogosteje vodikovih (H2).

Novo!!: Zvezda in Molekularni oblak · Poglej več »

Nadorjakinja

Supernova 1987A Nadorjákinja je zvezda zelo velikega tipa, ki ima maso od približno ~10 do 50 Sončevih mas v Hertzsprung-Russllovem diagramu.

Novo!!: Zvezda in Nadorjakinja · Poglej več »

NASA

National Aeronautics and Space Administration (slovensko Nacionalna zrakoplovna in vesoljska uprava), bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.

Novo!!: Zvezda in NASA · Poglej več »

Navidezni sij

Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot ga vidimo z Zemlje.

Novo!!: Zvezda in Navidezni sij · Poglej več »

Nebesno telo

Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.

Novo!!: Zvezda in Nebesno telo · Poglej več »

Neon

Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.

Novo!!: Zvezda in Neon · Poglej več »

Nevtrino

Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.

Novo!!: Zvezda in Nevtrino · Poglej več »

Nevtronska zvezda

vidnem. Nevtronska zvezda je RX J1856.5-3754 Nevtrónska zvézda je strnjena zvezda v kateri njeno težo vzdržuje tlak prostih nevtronov.

Novo!!: Zvezda in Nevtronska zvezda · Poglej več »

Odprta zvezdna kopica

Malem Magellanovem oblaku Odprte ali razsute kopice so prostorsko ratzresena skupina zvezd, ki jih, gledano z Zemlje, vidimo tesno skupaj.

Novo!!: Zvezda in Odprta zvezdna kopica · Poglej več »

Ogljik

Ogljík (latinsko carbonium) je kemični element s simbolom C in vrstnim številom 6.

Novo!!: Zvezda in Ogljik · Poglej več »

Orion (ozvezdje)

Orion Orion je ozvezdje sedmih zvezd, razporejenih v štirikotnik z nizom treh zvezd na sredini.

Novo!!: Zvezda in Orion (ozvezdje) · Poglej več »

Orionova meglica

Panoramska slika središča meglice, kot jo je novembra 2003 posnel vesoljski teleskop Hubble. Vidno polje obsega približno 2,5 svetlobnih let. Na sredini levo je vidna kopica Trapez. ''Vir:NASA''. Oriónova meglíca (tudi Velíka meglíca, Oriónov mèč in znana tudi kot Messier 42, M42 ali NGC 1976) je difuzna (emisijska) meglica v ozvezdju Oriona.

Novo!!: Zvezda in Orionova meglica · Poglej več »

Os vrtenja

Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.

Novo!!: Zvezda in Os vrtenja · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: Zvezda in Osončje · Poglej več »

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Novo!!: Zvezda in Ozračje · Poglej več »

Ozvezdje

Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.

Novo!!: Zvezda in Ozvezdje · Poglej več »

Paulijevo izključitveno načelo

Páulijevo izključítveno načélo ali Páulijeva prepòved je kvantnomehansko načelo, ki zagotavlja, da dva nerazločljiva fermiona ne moreta istočasno zasesti istega kvantnega stanja, oziroma v atomu ne moreta imeti enakih vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina).

Novo!!: Zvezda in Paulijevo izključitveno načelo · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Zvezda in Planet · Poglej več »

Planetarna meglica

Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.

Novo!!: Zvezda in Planetarna meglica · Poglej več »

Plazma (fizika)

Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.

Novo!!: Zvezda in Plazma (fizika) · Poglej več »

Plin

Skladišče naravnega plina, enega izmed obnovljivih virov energije Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Novo!!: Zvezda in Plin · Poglej več »

Plinasti orjak

Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.

Novo!!: Zvezda in Plinasti orjak · Poglej več »

Ploskev

kroglo, se imenuje sfera Ploskev kot graf funkcije dveh spremenljivk Plôskev (zelo redko plôskva) v geometriji pomeni dvorazsežno tvorbo v trirazsežnem (ali večrazsežnem) prostoru.

Novo!!: Zvezda in Ploskev · Poglej več »

Prapok

galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.

Novo!!: Zvezda in Prapok · Poglej več »

Premer

V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.

Novo!!: Zvezda in Premer · Poglej več »

Prostornina

Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.

Novo!!: Zvezda in Prostornina · Poglej več »

Pulzar

Jadru Rakovica kaže sinhrotronsko sevanje v okoliškem pulzarskem vetru, ki ga poganjajo magnetna polja in delci iz središčnega pulzarja. Shematski prikaz pulzarja: kroglica v sredini predstavlja nevtronsko zvezdo, krožne črte silnice magnetnega polja, modra pasova pa oddana žarka Púlzar je zelo namagnetena, vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja žarke elektromagnetnega valovanja.

Novo!!: Zvezda in Pulzar · Poglej več »

Računalniška simulacija

Pri računalniški simulaciji z računalniškim programom predstavimo situacijo iz resničnega sveta.

Novo!!: Zvezda in Računalniška simulacija · Poglej več »

Računalništvo

Računálništvo je znanstvena veda o delovanju računalnikov in o njihovi uporabi, kar vključuje strojno in programsko opremo.

Novo!!: Zvezda in Računalništvo · Poglej več »

Rakovica (meglica)

Rákovica (tudi Rákova meglíca, Messier 1, M1, NGC 1952 ali Bik A) je telo, ki ga je Charles Messier 12.

Novo!!: Zvezda in Rakovica (meglica) · Poglej več »

Rdeča orjakinja

Mira Rdéča orjákinja je zvezda spektralnega razreda K ali M z zelo veliko absolutno magnitudo (izsevom) več kot približno +0,7m.

Novo!!: Zvezda in Rdeča orjakinja · Poglej več »

Rdeča pritlikavka

Umetniška upodobitev rdeče pritlikavke Rdéče pritlíkavke so najmanjše dejavne zvezde in so zvezde glavnega niza spektralnega razreda M. Njihova masa je manjša od mase našega Sonca, a znaša najmanj 0,075 mase Sonca (7,5 %) Sončeve mase, kajti pri manjši masi jedrsko zlivanje (zlivanje vodika v helij) ne steče.

Novo!!: Zvezda in Rdeča pritlikavka · Poglej več »

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Novo!!: Zvezda in Rimska cesta (galaksija) · Poglej več »

Rjava pritlikavka

Rjava pritlikavka je telo, ki zapolnjujejo vrzel med orjaškimi plinastimi superorjaki in najmanj masivnimi zvezdami, kamor spadajo rdeče pritlikavke.

Novo!!: Zvezda in Rjava pritlikavka · Poglej več »

Sevanje

Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.

Novo!!: Zvezda in Sevanje · Poglej več »

Severnica

Zvezda Severnica in ozvezdji Veliki in Mali medved Sévernica (ali Polára, Polárnica, Poláris, Feniks) (α UMi, α Ursae Minoris, Alfa Ursae Minoris) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda (Malega voza).

Novo!!: Zvezda in Severnica · Poglej več »

Seznam najbližjih zvezd

Sonca Seznam najbližjih zvezd glede na Sonce, oziroma Zemljo.

Novo!!: Zvezda in Seznam najbližjih zvezd · Poglej več »

Seznam zvezd

Seznam zvezd.

Novo!!: Zvezda in Seznam zvezd · Poglej več »

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Novo!!: Zvezda in Sila · Poglej več »

Silicij

Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.

Novo!!: Zvezda in Silicij · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Novo!!: Zvezda in Snov · Poglej več »

Sončev veter

Sónčev véter je tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.

Novo!!: Zvezda in Sončev veter · Poglej več »

Sončeva masa

Pištola je tudi ena najmasivnejših (150 ''m''☉). Druge so: Ro Kasiopeje (40 ''m''☉), Betelgeza (20 ''m''☉) in VY Velikega psa (30-40 ''m''☉). (Sonce (1 ''m''☉), ki na sliki ni vidno, je vključeno za primerjavo velikosti. V letu 2010 odkrita zvezda R136a1 ima celo 256 ''m''☉) Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.

Novo!!: Zvezda in Sončeva masa · Poglej več »

Sonce

Sónce je edina zvezda in glavno telo našega Osončja.

Novo!!: Zvezda in Sonce · Poglej več »

Supernova

CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.

Novo!!: Zvezda in Supernova · Poglej več »

Svetloba

Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Novo!!: Zvezda in Svetloba · Poglej več »

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Novo!!: Zvezda in Svetlobno leto · Poglej več »

Svetlost

Svêtlost (tudi svetlóst ali svètlost, oznaki L\!\, ali B\!\) je fizikalna in fotometrična količina, ki meri skupni svetlobni tok, padajoč na površino ali ga oddaja enota površine v prostorski kot, oziroma svetilnost na enoto površine svetlobe, ki potuje v dani smeri.

Novo!!: Zvezda in Svetlost · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Novo!!: Zvezda in Težnost · Poglej več »

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Novo!!: Zvezda in Telo (fizika) · Poglej več »

Terminologija

Terminologija ali izrazoslovje lahko označuje strokovno ali specializirano izrazje določenega področja ali besedila, lahko pa se nanaša na terminološko vedo kot vejo jezikoslovja, ki se ukvarja s strokovnimi izrazi.

Novo!!: Zvezda in Terminologija · Poglej več »

TGV

Lokomotiva serije TGV Duplex na postaji ''Gare de Lyon'' v Parizu TGV (kratica za Train à Grande Vitesse) je francoski sistem hitrih vlakov, ki ga upravljata koncern Alstom in francosko javno podjetje SNCF.

Novo!!: Zvezda in TGV · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Novo!!: Zvezda in Tir · Poglej več »

Tlak

Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.

Novo!!: Zvezda in Tlak · Poglej več »

Točka

Tóčka ima več pomenov.

Novo!!: Zvezda in Točka · Poglej več »

Toplota

Toplôta (oznaka Q) je v fiziki količina, ki meri energijo, ki zaradi razlike v temperaturi prehaja iz enega telesa na drugo.

Novo!!: Zvezda in Toplota · Poglej več »

Ultravijolično valovanje

vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.

Novo!!: Zvezda in Ultravijolično valovanje · Poglej več »

Veliki Magellanov oblak

Veliki Magellanov oblak je bližnja satelitska galaksija naši Galaksiji.

Novo!!: Zvezda in Veliki Magellanov oblak · Poglej več »

Venera

Vénera je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Novo!!: Zvezda in Venera · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Zvezda in Vesolje · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Zvezda in Vodik · Poglej več »

Vrtenje

Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.

Novo!!: Zvezda in Vrtenje · Poglej več »

Vrtilna količina

Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.

Novo!!: Zvezda in Vrtilna količina · Poglej več »

Zemlja

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Zvezda in Zemlja · Poglej več »

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Novo!!: Zvezda in Znanost · Poglej več »

Zrak

Sestava zraka Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje.

Novo!!: Zvezda in Zrak · Poglej več »

Zvezdna kopica

Zvézdna kopíca je skupina zvezd, ki jih skupaj veže gravitacija.

Novo!!: Zvezda in Zvezdna kopica · Poglej več »

Zvezdni katalog

1690 Zvézdni katalóg je seznam po navadi objavljen kot katalog leg zvezd.

Novo!!: Zvezda in Zvezdni katalog · Poglej več »

Zvok

Zvók je mehansko valovanje, ki se širi v dani snôvi (trdnini, kapljevini ali plinu).

Novo!!: Zvezda in Zvok · Poglej več »

1992

1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Zvezda in 1992 · Poglej več »

7. junij

7.

Novo!!: Zvezda in 7. junij · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »