Kazalo
29 odnosi: Absolutni izsev, Antares, Barva, Betelgeza, Enačba, Evolucija, Galaksija, Helij, Hertzsprung-Russllov diagram, Kemijski element, Kroglasta zvezdna kopica, Kvazar, Masa, Modra, Nebesno telo, Odprta zvezdna kopica, Plin, Pojav, Premer, Rdeča orjakinja, Sevalni tlak, Sila, Sončeva masa, Supernova, Trojni alfa proces, Vesolje, Vodik, Zvezda, Zvezdna kopica.
Absolutni izsev
Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.
Poglej Nadorjakinja in Absolutni izsev
Antares
Antares (α Škorpijona (α Sco, α Scorpii)) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Škorpijon in ena najsvetlejših na celotnem nočnem nebu.
Poglej Nadorjakinja in Antares
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Nadorjakinja in Barva
Betelgeza
Veliki Atakamski milimetrski/submilimetrski niz (ALMA). To je prvikrat, da je ALMA opazovala površje zvezde in objavila najboljšo sliko Betelgeze do zdaj. Betelgeza je deveta najsvetlejša zvezda nočnega neba in druga najsvetlejša zvezda ozvezdja Orion (za Riglom).
Poglej Nadorjakinja in Betelgeza
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Poglej Nadorjakinja in Enačba
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Nadorjakinja in Evolucija
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej Nadorjakinja in Galaksija
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Nadorjakinja in Helij
Hertzsprung-Russllov diagram
Hertzsprung-Russllov diagram Hertzsprung–Russllov diagrám (po navadi tudi kar H-R diagram (kratica HRD)) je v zvezdni astronomiji graf, ki prikazuje zvezde razporejene po njihovi navidezni barvi (spektralnem razredu in temperaturi) na eni strani in njihovo svetlostjo (absolutnim izsevom in od tod izpeljanim izsevom v primerjavi z izsevom Sonca).
Poglej Nadorjakinja in Hertzsprung-Russllov diagram
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Nadorjakinja in Kemijski element
Kroglasta zvezdna kopica
accessdate.
Poglej Nadorjakinja in Kroglasta zvezdna kopica
Kvazar
Umetnikova upodobitev rastočega kvazarja HST Kvázar (angleško quasar, kratica od QUASi-stellAR radio source, navidezno zvezdni radijski vir) je astronomsko telo, ki je izredno močno in oddaljeno aktivno galaktično jedro.
Poglej Nadorjakinja in Kvazar
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Nadorjakinja in Masa
Modra
Módra je ena od treh primarnih aditivnih barv; modra svetloba ima med tremi primarnimi barvami najkrajšo valovno dolžino (420-490 nm).
Poglej Nadorjakinja in Modra
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Poglej Nadorjakinja in Nebesno telo
Odprta zvezdna kopica
Malem Magellanovem oblaku Odprte ali razsute kopice so prostorsko ratzresena skupina zvezd, ki jih, gledano z Zemlje, vidimo tesno skupaj.
Poglej Nadorjakinja in Odprta zvezdna kopica
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Nadorjakinja in Plin
Pojav
Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.
Poglej Nadorjakinja in Pojav
Premer
V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.
Poglej Nadorjakinja in Premer
Rdeča orjakinja
Mira Rdéča orjákinja je zvezda spektralnega razreda K ali M z zelo veliko absolutno magnitudo (izsevom) več kot približno +0,7m.
Poglej Nadorjakinja in Rdeča orjakinja
Sevalni tlak
Seválni tlák je v fiziki tlak, ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno elektromagnetnemu valovanju.
Poglej Nadorjakinja in Sevalni tlak
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Nadorjakinja in Sila
Sončeva masa
Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.
Poglej Nadorjakinja in Sončeva masa
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Poglej Nadorjakinja in Supernova
Trojni alfa proces
Pregled trojnega procesa alfa. Trojni alfa proces je niz jedrskih fuzijskih reakcij, pri katerih se tri jedra helija-4 (delci &alpha) pretvorijo v ogljik.
Poglej Nadorjakinja in Trojni alfa proces
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Nadorjakinja in Vesolje
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Nadorjakinja in Vodik
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Nadorjakinja in Zvezda
Zvezdna kopica
Herkula Zvézdna kopíca je skupina zvezd, ki jih skupaj veže gravitacija.
Poglej Nadorjakinja in Zvezdna kopica
Prav tako znan kot Rdeča nadorjakinja.