Kazalo
41 odnosi: Antropično načelo, Žarek gama, Berilij, Cambridge, Delec alfa, Edwin Ernest Salpeter, Elektronvolt, Energija, Fino usklajeno Vesolje, Fred Hoyle, Galaksija, Gostota, Helij, Inteligentni načrt, Izsev, Jedrsko zlivanje, Kalifornijski tehnološki inštitut, Kelvin, Kinetična energija, Kisik, Konstanta, Leonard Susskind, Litij, Masno število, Moč, Nastanek para, Neon, Nevtronska zvezda, Nikelj, Ogljik, Physical Review, Polmer, Prapok, Rdeča orjakinja, Spin, Supernova, Temperatura, Tlak, Vodik, William Alfred Fowler, Zvezda.
Antropično načelo
Antrópično načêlo je v filozofiji načelo, ki v najpreprostejši obliki določa, da mora biti vsaka veljavna teorija o Vesolju skladna s človekovim obstojem kot živim bitjem na podlagi ogljika v danem času in prostoru.
Poglej Trojni alfa proces in Antropično načelo
Žarek gama
Žarek γ je visokoenergijski foton, ki nastane pri radioaktivnem razpadu ali drugem jedrskem ali delčnem procesu, kot je denimo anihilacija elektrona in pozitrona.
Poglej Trojni alfa proces in Žarek gama
Berilij
Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.
Poglej Trojni alfa proces in Berilij
Cambridge
Cambridge leta 1575 Mesto Cambridge je univerzitetno mesto in upravno središče okrožja Cambridgeshire v Angliji.
Poglej Trojni alfa proces in Cambridge
Delec alfa
Delci α so ionizirajoče sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri razpadu α.
Poglej Trojni alfa proces in Delec alfa
Edwin Ernest Salpeter
Edwin Ernest Salpeter, avstrijsko-ameriški astrofizik, * 3. december 1924, Dunaj, Avstrija, † 26. november 2008, Ithaca, New York, ZDA.
Poglej Trojni alfa proces in Edwin Ernest Salpeter
Elektronvolt
Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).
Poglej Trojni alfa proces in Elektronvolt
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Trojni alfa proces in Energija
Fino usklajeno Vesolje
Fino usklajeno Vesolje je zamisel, da se lahko pogoji, ki omogočajo življenje v Vesolju, pojavijo le, če vrednosti določenih osnovnih fizikalnih konstant ležijo znotraj zelo ozkega območja, tako da, če bi se ena ali več le malo razlikovala, Vesolje verjetno ne bi moglo ustvariti in razviti snovi, astronomskih struktur, raznolikosti elementov ali življenja, ki ga trenutno razumemo.
Poglej Trojni alfa proces in Fino usklajeno Vesolje
Fred Hoyle
Sir Fred Hoyle, FRS, angleški astronom, astrofizik, kozmolog, matematik, pisatelj in popularizator znanosti, * 24. junij 1915, Gilstead nad Bingleyem, grofija Yorkshire, Anglija, † 20. avgust 2001, Bournemouth, Anglija.
Poglej Trojni alfa proces in Fred Hoyle
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej Trojni alfa proces in Galaksija
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Trojni alfa proces in Gostota
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Trojni alfa proces in Helij
Inteligentni načrt
Inteligentni načrt ali razumski načrt, s tujko inteligentni dizajn (kratica ID), je teza, da je možno določene lastnosti vesolja in živih bitij bolje razložiti z inteligentnim načrtovalcem kot z neusmerjenimi procesi, kakršen je naravni izbor.
Poglej Trojni alfa proces in Inteligentni načrt
Izsev
nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.
Poglej Trojni alfa proces in Izsev
Jedrsko zlivanje
Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.
Poglej Trojni alfa proces in Jedrsko zlivanje
Kalifornijski tehnološki inštitut
Kalifornijski tehnološki inštitut (pogosto okrajšano CaltechUniverza uporablja samo črkovanje »Caltech«; druge oblike, kot sta »Cal Tech« in »CalTech«, so nepravilne..) je zasebna raziskovalna univerza s sedežem v mestu Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Poglej Trojni alfa proces in Kalifornijski tehnološki inštitut
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Trojni alfa proces in Kelvin
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Poglej Trojni alfa proces in Kinetična energija
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Trojni alfa proces in Kisik
Konstanta
Konstánta je v splošnem realno število ali številska vrednost, ki je na neki način pomembna.
Poglej Trojni alfa proces in Konstanta
Leonard Susskind
Leonard Susskind, ameriški fizik in kozmolog, * 1. januar 1940, New York, New York, ZDA.
Poglej Trojni alfa proces in Leonard Susskind
Litij
Lítij je kemični element, ki ima simbol Li in atomsko število 3.
Poglej Trojni alfa proces in Litij
Masno število
Másno števílo (oznaka A) izraža na celo število zaokroženo maso atomskega jedra, izraženo v atomskih enotah mase.
Poglej Trojni alfa proces in Masno število
Moč
Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.
Poglej Trojni alfa proces in Moč
Nastanek para
Nastanek para je pojav v jedrski fiziki, pri katerem visokoenergijski žarek gama interagira z atomskim jedrom, pri čemer nastane osnovni delec in njegov antidelec.
Poglej Trojni alfa proces in Nastanek para
Neon
Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.
Poglej Trojni alfa proces in Neon
Nevtronska zvezda
alt.
Poglej Trojni alfa proces in Nevtronska zvezda
Nikelj
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Poglej Trojni alfa proces in Nikelj
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Trojni alfa proces in Ogljik
Physical Review
Physical Review je ena od najstarejših in spoštovanih strokovnih znanstvenih revij, ki izdaja raziskave z vseh področij fizike.
Poglej Trojni alfa proces in Physical Review
Polmer
Polmér (tudi pólmer) ali rádij je v geometriji polovica premera kroga ali krogle, oziroma razdalja od središča do oboda kroga ali krogle.
Poglej Trojni alfa proces in Polmer
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Poglej Trojni alfa proces in Prapok
Rdeča orjakinja
Mira Rdéča orjákinja je zvezda spektralnega razreda K ali M z zelo veliko absolutno magnitudo (izsevom) več kot približno +0,7m.
Poglej Trojni alfa proces in Rdeča orjakinja
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Trojni alfa proces in Spin
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Poglej Trojni alfa proces in Supernova
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Trojni alfa proces in Temperatura
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Trojni alfa proces in Tlak
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Trojni alfa proces in Vodik
William Alfred Fowler
William Alfred »Willie« Fowler, ameriški fizik in astrofizik, * 9. avgust 1911, Pittsburgh, Pensilvanija, ZDA, † 14. marec 1995, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Poglej Trojni alfa proces in William Alfred Fowler
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Trojni alfa proces in Zvezda
Prav tako znan kot Trojni-alfa-proces.