Kazalo
56 odnosi: Absolutni izsev, Absorpcija, Alfa Kentavra, Astronomija, Astronomska enota, Astronomsko telo, Bolometer, Energija, Fizikalna konstanta, Foton, Galaksija, Glavni niz, Gostota svetlobnega toka, Hertzsprung-Russllov diagram, Hiparh, Izpeljana enota SI, Kentaver (ozvezdje), Krogla, Logaritem, Lumen, Magnituda (astronomija), Masa, Masa zvezd, Meritev, Moč, Nadorjakinja, Navidezni sij, Norman Robert Pogson, Osvetljenost, Ozračje, Parsek, Površina, Razdalja, Sevanje, Si, Sirij, Solarna konstanta, Sončev polmer, Sončeva masa, Sonce, Spekter, Stefan-Boltzmannov zakon, Stefanova konstanta, Svetilnost, Svetloba, Svetlobni tok, Svetlobno leto, Svetlost, Temperatura, Vat, ... Razširi indeks (6 več) »
- Astrofizika
- Fizikalne količine
Absolutni izsev
Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.
Poglej Izsev in Absolutni izsev
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Poglej Izsev in Absorpcija
Alfa Kentavra
Alfa Kentavra (α Kentavra / α Cen), znana tudi kot Rigil Kentaurus, Rigil Kent ali Toliman, je najsvetlejša zvezda v južnem ozvezdju Kentavra.
Poglej Izsev in Alfa Kentavra
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Izsev in Astronomija
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Izsev in Astronomska enota
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Poglej Izsev in Astronomsko telo
Bolometer
Caltech. Bolométer (grško bolé, bolaí - (sončni) žarek + mètron - mera) je fizikalna merilna priprava za merjenje moči vpadnega elektromagnetnega valovanja (svetlobnega toka, izseva).
Poglej Izsev in Bolometer
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Izsev in Energija
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Poglej Izsev in Fizikalna konstanta
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Izsev in Foton
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej Izsev in Galaksija
Glavni niz
Zvezde »GLAVNEGA NIZA« - pritlikavke- sevalni razred V: Ko enkrat protozvezda začne zlivanje vodika v svoji sredici, hitro preide stopnjo zvezd T-Bika (v nekaj milijonih let) in postane zvezda »glavnega niza«, kjer njena celotna masa določa vse lastnosti njene zgradbe.
Poglej Izsev in Glavni niz
Gostota svetlobnega toka
Gostôta svetlòbnega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko svetlobe se izseva v časovni enoti skozi dano ploskev, oziroma kolikšen je svetlobni tok P na enoto površine: Mednarodni sistem enot določa za merjenje gostote svetlobnega toka enoto W/m2.
Poglej Izsev in Gostota svetlobnega toka
Hertzsprung-Russllov diagram
Hertzsprung-Russllov diagram Hertzsprung–Russllov diagrám (po navadi tudi kar H-R diagram (kratica HRD)) je v zvezdni astronomiji graf, ki prikazuje zvezde razporejene po njihovi navidezni barvi (spektralnem razredu in temperaturi) na eni strani in njihovo svetlostjo (absolutnim izsevom in od tod izpeljanim izsevom v primerjavi z izsevom Sonca).
Poglej Izsev in Hertzsprung-Russllov diagram
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Izsev in Hiparh
Izpeljana enota SI
Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).
Poglej Izsev in Izpeljana enota SI
Kentaver (ozvezdje)
Kentaver je svetlo južno ozvezdje in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Izsev in Kentaver (ozvezdje)
Krogla
Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.
Poglej Izsev in Krogla
Logaritem
Grafi funkcij \ln x\, (modra), \log x\, (rdeča) in \log_1/2 x\, (vijolična) Logaritem števil 0-10. Na ''x''-osi so argumenti logaritmov, na ''y''-osi so vrednosti po enačbi y.
Poglej Izsev in Logaritem
Lumen
Lúmen (simbol: lm) je SI-enota svetlobnega toka, s katerim opisujemo zaznano moč svetlobe.
Poglej Izsev in Lumen
Magnituda (astronomija)
Magnituda je v astronomiji brezrazsežna količina svetlosti telesa na določenem pasu valovnih dolžin, običajno v vidnem ali infrardečem spektru, včasih pa preko vseh valovnih dolžin.
Poglej Izsev in Magnituda (astronomija)
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Izsev in Masa
Masa zvezd
Masa zvezd predstavlja enega od problemov in težav današnje astronomije.
Poglej Izsev in Masa zvezd
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Izsev in Meritev
Moč
Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.
Poglej Izsev in Moč
Nadorjakinja
Supernova 1987A Nadorjákinja je zvezda zelo velikega tipa, ki ima maso od približno ~10 do 50 Sončevih mas v Hertzsprung-Russllovem diagramu.
Poglej Izsev in Nadorjakinja
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Poglej Izsev in Navidezni sij
Norman Robert Pogson
Norman Robert Pogson, angleški astronom, * 23. marec 1829, Nottingham, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 23. junij 1891.
Poglej Izsev in Norman Robert Pogson
Osvetljenost
Osvetljênost (oznaka E) je skupni vpadajoči svetlobni tok na enoto površine.
Poglej Izsev in Osvetljenost
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Izsev in Ozračje
Parsek
Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.
Poglej Izsev in Parsek
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Izsev in Površina
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Izsev in Razdalja
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Poglej Izsev in Sevanje
Si
SI, Si ali si ima lahko več pomenov.
Poglej Izsev in Si
Sirij
HST A – večja, B – manjši bela pritlikavka (Slika: NASA) Sirij (α CMa / α Canis Majoris / Alpha Canis Majoris) je najsvetlejša zvezda na Zemljinem nočnem nebu.
Poglej Izsev in Sirij
Solarna konstanta
Solárna konstánta je gostota svetlobnega toka Sončevega elektromagnetnega sevanja (izsev (svetlobni tok) na enoto površine), merjena na zunanjem robu Zemljinega ozračja v ravnini pravokotni na sevanje, na razdalji 1 astronomske enote.
Poglej Izsev in Solarna konstanta
Sončev polmer
Sónčev polmér je v astronomiji enota za dolžino, ki se uporablja za izražanje velikosti zvezd in večjih astronomskih teles.
Poglej Izsev in Sončev polmer
Sončeva masa
Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.
Poglej Izsev in Sončeva masa
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Izsev in Sonce
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Poglej Izsev in Spekter
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Izsev in Stefan-Boltzmannov zakon
Stefanova konstanta
Stefanova konstánta (tudi Stefan-Boltzmannova konstanta, oznaka σ (in \sigma_ \!\)) je fizikalna konstanta, sorazmernostni faktor med celotno energijo, ki jo izseva enota površine črnega telesa v enoti časa in četrto potenco absolutne temperature v Stefan-Boltzmannovem zakonu.
Poglej Izsev in Stefanova konstanta
Svetilnost
Svetílnost (oznaka I) je fizikalna količina, definirana kot razmerje med svetlobnim tokom P, ki ga seva svetilo v dan prostorski kot Ω okrog izbrane smeri, ter tem prostorskim kotom: Svetilnost svetila, ki seva enakomerno v polni prostorski kot, je enaka kar svetlobnemu toku, deljenim s 4 π.
Poglej Izsev in Svetilnost
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Izsev in Svetloba
Svetlobni tok
Svetlôbni tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove količino izsevane svetlobne energije v časovni enoti.
Poglej Izsev in Svetlobni tok
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej Izsev in Svetlobno leto
Svetlost
Svêtlost (tudi svetlóst ali svètlost, oznaki L\!\, ali B\!\) je fizikalna in fotometrična količina, ki meri skupni svetlobni tok, padajoč na površino ali ga oddaja enota površine v prostorski kot, oziroma svetilnost na enoto površine svetlobe, ki potuje v dani smeri.
Poglej Izsev in Svetlost
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Izsev in Temperatura
Vat
Vát (izvirno, oznaka W) je izpeljana enota SI za moč, toplotni tok, svetlobni tok in druge oblike energijskega toka.
Poglej Izsev in Vat
Vega (zvezda)
Vega (α Lyr, α Lyrae, Alfa Lire) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Lire, 5.
Poglej Izsev in Vega (zvezda)
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Poglej Izsev in Vidni spekter
Vreme
Vrême je meteorološko-klimatski izraz za stanje atmosfere, ki nastane pod vplivi vseh pomembnejših meteoroloških in atmosferskih pojavov (temperatura, vlaga, zračni tlak,...). Veda, ki preučuje vremenske vzorce, je meteorologija (vremenoslovje), ukvarja se tudi s kratkoročnim napovedovanjem vremena.
Poglej Izsev in Vreme
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Poglej Izsev in Zemeljsko površje
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Izsev in Zvezda
Zvezdna kopica
Herkula Zvézdna kopíca je skupina zvezd, ki jih skupaj veže gravitacija.
Poglej Izsev in Zvezdna kopica
Glej tudi
Astrofizika
Fizikalne količine
Prav tako znan kot Izsevnost.