Kazalo
44 odnosi: Absolutni izsev, Aktivno galaktično jedro, Andromeda (ozvezdje), Arthur Stanley Eddington, Bolometer, Brezrazsežna količina, Eddingtonova meja, Fritz Zwicky, GJ 1245, Henrietta Swan Leavitt, Jakost (fizika), Kefeidna spremenljivka, KIC 8462852, Komet Hale-Bopp, Konstanta fine strukture, Kvazar, Maarten Schmidt, Magnetar, Magnituda (astronomija), Marc Aaronson, Masa zvezd, Merkur, Naseljivi planet, Navidezni sij, Olbersov paradoks, Olin Chaddock Wilson, Oven (ozvezdje), Poletni trikotnik, Puščica (ozvezdje), Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Sirij, Solarna konstanta, Sončev dvojček, Spektralna razvrstitev zvezd, Stefan-Boltzmannov zakon, Svetla modra spremenljivka, Svetlobna krivulja, Svetlobni tok, Trojni alfa proces, VY Velikega psa, Wolf 359, Wolf-Rayetova zvezda, 253 Matilda.
Absolutni izsev
Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.
Poglej Izsev in Absolutni izsev
Aktivno galaktično jedro
Aktivno galaktično jedro - AGJ (AGN – Active Galactic Nucleus) je kompaktno območje v središču galaksije, ki ima veliko višji izsev v enem izmed območij elektromagnetnega spektra kot običajno, kar nakazuje na to, da izseva ne proizvajajo zvezde.
Poglej Izsev in Aktivno galaktično jedro
Andromeda (ozvezdje)
Andromeda je eno izmed 48 ozvezdij, ki jih je določil grško-rimski astronom Ptolemaj, in se tudi danes prišteva k 88 sodobnim ozvezdjem.
Poglej Izsev in Andromeda (ozvezdje)
Arthur Stanley Eddington
Sir Arthur Stanley Eddington, OM, FRS, angleški fizik, astronom, astrofizik, matematik in popularizator znanosti, * 28. december 1882, Kendal, Westmorland, Anglija, † 22. november 1944, Cambridge, Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Izsev in Arthur Stanley Eddington
Bolometer
Caltech. Bolométer (grško bolé, bolaí - (sončni) žarek + mètron - mera) je fizikalna merilna priprava za merjenje moči vpadnega elektromagnetnega valovanja (svetlobnega toka, izseva).
Poglej Izsev in Bolometer
Brezrazsežna količina
Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.
Poglej Izsev in Brezrazsežna količina
Eddingtonova meja
Eddingtonova mêja je v fiziki naravna meja za svetilnost (oziroma v astronomiji za izsev), ki ga lahko izseva površina na trdno telo, kot je na primer črna luknja.
Poglej Izsev in Eddingtonova meja
Fritz Zwicky
Fritz Zwicky, švicarski astronom, * 14. februar 1898, Varna, Bolgarija, † 8. februar 1974, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Poglej Izsev in Fritz Zwicky
GJ 1245
V1581 Laboda (V1581 Cygni, V1581 Cyg; G 208-44/208-45, GJ 1245) je trojni zvezdni sistem od Sonca oddaljen 14 svetlobnih let v ozvezdju Laboda.
Poglej Izsev in GJ 1245
Henrietta Swan Leavitt
Henrietta Swan Leavitt, ameriška astronomka, * 4. julij 1868, Lancaster, Massachusetts, ZDA, † 12. december 1921, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Izsev in Henrietta Swan Leavitt
Jakost (fizika)
Jákost (redko intenzivnost) je v fiziki skalarna količina in predstavlja prenešeno moč (energijski tok) na enoto površine skozi zamišljeno ploskev pravokotno na smer gibanja v danem času: Mednarodni sistem enot predpisuje enoto za jakost watt na kvadratni meter (W/m2).
Poglej Izsev in Jakost (fizika)
Kefeidna spremenljivka
Kefeídne spremenljívke ali kefeíde spadajo med spremenljivke in so rumene nadorjakinje v pozni stopnji razvoja.
Poglej Izsev in Kefeidna spremenljivka
KIC 8462852
KIC 8462852.
Poglej Izsev in KIC 8462852
Komet Hale-Bopp
Komet Hale-Bopp ali C/1995 O1 ali Veliki komet iz leta 1997 je eden izmed najbolj opazovanih kometov 20.
Poglej Izsev in Komet Hale-Bopp
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Izsev in Konstanta fine strukture
Kvazar
Umetnikova upodobitev rastočega kvazarja HST Kvázar (angleško quasar, kratica od QUASi-stellAR radio source, navidezno zvezdni radijski vir) je astronomsko telo, ki je izredno močno in oddaljeno aktivno galaktično jedro.
Poglej Izsev in Kvazar
Maarten Schmidt
Maarten Schmidt, nizozemsko-ameriški astronom, * 28. december 1929, Groningen, Nizozemska, † 17. september 2022 Schmidt je bil najbolj znan po merjenju razdalj kvazarjev.
Poglej Izsev in Maarten Schmidt
Magnetar
magnetnega polja) Magnétar je vrsta nevtronske zvezde z izjemno močnim magnetnim poljem (od ∼109 do 1011 T, od ∼1013 do 1015 G), katere destabilizacija povzroči izbruhe visoko energijskega elektromagnetnega sevanja, točneje izbruhe rentgenskih žarkov in žarkov gama.
Poglej Izsev in Magnetar
Magnituda (astronomija)
Magnituda je v astronomiji brezrazsežna količina svetlosti telesa na določenem pasu valovnih dolžin, običajno v vidnem ali infrardečem spektru, včasih pa preko vseh valovnih dolžin.
Poglej Izsev in Magnituda (astronomija)
Marc Aaronson
Marc A. Aaronson, ameriški astronom, * 24. avgust 1950, Los Angeles, Kalifornija, ZDA, † 30. april 1987, Narodni observatorij Kitt Peak pri Tucsonu, Arizona, ZDA.
Poglej Izsev in Marc Aaronson
Masa zvezd
Masa zvezd predstavlja enega od problemov in težav današnje astronomije.
Poglej Izsev in Masa zvezd
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Izsev in Merkur
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Izsev in Naseljivi planet
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Poglej Izsev in Navidezni sij
Olbersov paradoks
Tudi ob jasni noči, daleč stran od drugih svetlobnih virov je nočno nebo v veliki meri temno Prikaz Olbersovega paradoksa Ólbersov paradóks, ki ga je leta 1826 opisal nemški astronom Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, prej pa tudi Johannes Kepler leta 1610, ter Edmond Halley in Jean-Philippe Loys de Chéseaux v 19.
Poglej Izsev in Olbersov paradoks
Olin Chaddock Wilson
Olin Chaddock Wilson mlajši, ameriški astronom, * 13. januar 1909, San Francisco, Kalifornija, ZDA, † 13. julij 1994.
Poglej Izsev in Olin Chaddock Wilson
Oven (ozvezdje)
Oven je ozvezdje živalskega kroga.
Poglej Izsev in Oven (ozvezdje)
Poletni trikotnik
Poletni trikotnik Vega, slika SST Atair Polétni trikótnik je astronomski asterizem, ki vključuje namišljeni trikotnik, narisan na severno nebesno poloblo skozi svetle zvezde Altair (α Orla), Deneb (α Laboda) in Vego (α Lire).
Poglej Izsev in Poletni trikotnik
Puščica (ozvezdje)
Puščica je ozvezdje severne nebesne poloble in tretje najmanjše od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Izsev in Puščica (ozvezdje)
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Izsev in Seznam astronomskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Izsev in Seznam fizikalnih vsebin
Sirij
HST A – večja, B – manjši bela pritlikavka (Slika: NASA) Sirij (α CMa / α Canis Majoris / Alpha Canis Majoris) je najsvetlejša zvezda na Zemljinem nočnem nebu.
Poglej Izsev in Sirij
Solarna konstanta
Solárna konstánta je gostota svetlobnega toka Sončevega elektromagnetnega sevanja (izsev (svetlobni tok) na enoto površine), merjena na zunanjem robu Zemljinega ozračja v ravnini pravokotni na sevanje, na razdalji 1 astronomske enote.
Poglej Izsev in Solarna konstanta
Sončev dvojček
Sónčev dvójček je zvezda, ki se v večini bistvenih značilnosti (spektralni razred, temperatura površja, vrtilna hitrost, masa, spremenljivost in kovinskost) ujema s Soncem in njegovimi vrednostmi.
Poglej Izsev in Sončev dvojček
Spektralna razvrstitev zvezd
Spektrálna razvrstítev zvézd je v astronomiji razvrstitev zvezd po njihovem spektru (po črtah elementov, ki jih absorbirajo, njihovi fotosferski temperaturi (oziroma efektivni temperaturi) in še po drugih lastnostih).
Poglej Izsev in Spektralna razvrstitev zvezd
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Izsev in Stefan-Boltzmannov zakon
Svetla modra spremenljivka
Pištolina zvezda in meglica Svetla modra spremenljivka (kratica SMS, (LBV)) ali spremenljivka vrste S Zlate ribe (SDOR) označuje razred spremenljivih zvezd, ki imajo maso od 60 do 150 Sončevih in imajo poleg tega spremenljivi izsev.
Poglej Izsev in Svetla modra spremenljivka
Svetlobna krivulja
ur. Svetlobna krivulja je v astronomiji krivulja, ki prikazuje navidezni (opazovani) izsev (sij) nebesnega telesa ali področja na nebu, kot funkcijo časa.
Poglej Izsev in Svetlobna krivulja
Svetlobni tok
Svetlôbni tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove količino izsevane svetlobne energije v časovni enoti.
Poglej Izsev in Svetlobni tok
Trojni alfa proces
Pregled trojnega procesa alfa. Trojni alfa proces je niz jedrskih fuzijskih reakcij, pri katerih se tri jedra helija-4 (delci &alpha) pretvorijo v ogljik.
Poglej Izsev in Trojni alfa proces
VY Velikega psa
VY Velikega psa (VY Canis Majoris ali VY CMa) je rdeča velikanka, ki se nahaja v ozvezdju Velikega psa.
Poglej Izsev in VY Velikega psa
Wolf 359
Celestio Wolf 359 je zvezda v ozvezdju Leva, od Sonca oddaljena približno 2,4 parseka ali 7,9 svetlobnega leta.
Poglej Izsev in Wolf 359
Wolf-Rayetova zvezda
planetarne meglice M1-67 okrog Wolf-Rayetove zvezde WR 124 Spekter helija Wolf-Rayetove zvezde (velikokrat poimenovane zvezde WR) so razvite, masivne zvezde (od 10 do 50 Sončevih mas), ki zaradi zelo močnega zvezdnega vetra (s hitrostmi od 800 do 3000 km/s) zelo hitro izgubljajo svojo maso.
Poglej Izsev in Wolf-Rayetova zvezda
253 Matilda
253 Matilda (mednarodno ime 253 Mathilde) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Izsev in 253 Matilda
Prav tako znan kot Izsevnost.