Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Galaksija

Index Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

102 odnosi: Absorpcija, Andromedina galaksija, Atom, Berenikini kodri (ozvezdje), Bilijon, Centimeter, Charles Messier, Daljnogled, Dopplerjev pojav, Edwin Powell Hubble, Evolucija, Evropska vesoljska agencija, Galaktična ravnina, Galileo Galilei, Geoffrey Chaucer, Gibanje, Gostota, Harlow Shapley, Heber Doust Curtis, Hendrik Christoffel van de Hulst, Hera, Heraklej, Herkul (ozvezdje), Hitrost, Hubblova razvrstitev galaksij, Immanuel Kant, Jacobus Cornelius Kapteyn, Jata galaksij, Kefeidna spremenljivka, Kentaver (ozvezdje), Kotna hitrost, Krajevna skupina, Kroženje, Kubični meter, Lega, Logaritemska spirala, Masa, Medzvezdna snov, Meglica, Mikrovalovi, Milijarda, Mleko, Nadjata, NASA, Navidezni sij, Nebesno telo, Odprta zvezdna kopica, Osončje, Ozvezdje, Parsek, ..., Plin, Pritlikava galaksija, Protogalaksija, Rimska cesta (galaksija), Robert Julius Trumpler, Sevanje, Seznam galaksij, Sila, Snov, Sončeva masa, Sonce, Spekter elektromagnetnega valovanja, Spirala, Spiralna galaksija s prečko, Supermasivna črna luknja, Supernova, Svetloba, Svetlobno leto, Težnost, Telo, Temna snov, Thomas Wright (astronom), Točka, Trilijon, Valovna dolžina, Vera Cooper Rubin, Vesolje, Vesoljski teleskop Hubble, Vodik, Vrtilna hitrost, William Herschel, William Parsons Rosse, Zevs, Zvezda, Zvezdna kopica, 1380, 1610, 1750, 1755, 1783, 18. stoletje, 1845, 1917, 1920, 1920., 1930, 1936, 1944, 1951, 1970., 1990., 2004. Razširi indeks (52 več) »

Absorpcija

Absórpcija ali vsrkavanje se uporablja v več pomenih.

Novo!!: Galaksija in Absorpcija · Poglej več »

Andromedina galaksija

(Velika) Andromedina galaksija (znana tudi kot Messier 31, M31 ali NGC 224) je velika spiralna galaksija brez prečke v Krajevni skupini skupaj s krajevno Galaksijo.

Novo!!: Galaksija in Andromedina galaksija · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Novo!!: Galaksija in Atom · Poglej več »

Berenikini kodri (ozvezdje)

Berenikini kodri (- Berenikini lasje) je tradicionalni asterizem, ki je dal ime ozvedju severne nebesne poloble.

Novo!!: Galaksija in Berenikini kodri (ozvezdje) · Poglej več »

Bilijon

Bilijón je število, ki označuje milijon milijonov.

Novo!!: Galaksija in Bilijon · Poglej več »

Centimeter

Cèntimeter (označba cm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni stotinki metra (predpona »centi-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/100).

Novo!!: Galaksija in Centimeter · Poglej več »

Charles Messier

Charles Messier, francoski astronom, * 26. junij 1730, Badonviller, pokrajina Meurthe-et-Moselle, Francija, † 12. april 1817, Pariz, Francija.

Novo!!: Galaksija in Charles Messier · Poglej več »

Daljnogled

Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.

Novo!!: Galaksija in Daljnogled · Poglej več »

Dopplerjev pojav

Valovanje na vodni gladini, ki ga povzroča izvor, ki se giblje v levo. Valovna dolžina valov, ki se razširjajo v smeri potovanja izvora je krajša, v nasprotni smeri pa daljša kot pri mirujočem izvoru. Dopplerjev pojáv je fizikalni pojav kjer zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetlobe.

Novo!!: Galaksija in Dopplerjev pojav · Poglej več »

Edwin Powell Hubble

Edwin Powell Hubble, ameriški astronom, pravnik in častnik, * 20. oktober 1889, Marshfield, Missouri, ZDA, † 20. september 1953, San Marino, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Galaksija in Edwin Powell Hubble · Poglej več »

Evolucija

Evolúcija je biološki proces, pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.

Novo!!: Galaksija in Evolucija · Poglej več »

Evropska vesoljska agencija

Evropska vesoljska agencija (angleško European Space Agency (ESA), francosko l'Agence spatiale européenne, nemško Europäische Weltraumorganisation) znana tudi pod kratico ESA, je agencija zadolžena za evropski vesoljski program s sedežem v Parizu.

Novo!!: Galaksija in Evropska vesoljska agencija · Poglej več »

Galaktična ravnina

Porazdelitev zvezd okrog navidezne ravnine je na tej sliki dobro vidna. Posnetek je narejen v treh valovnih dolžinah (1,2 μ, 1,6 μ in 2,2 μ). Posneto proti središču Galaksije. Galáktična ravnína je v astronomiji ravnina, ki poteka preko področja z največjim številom zvezd v galaksiji in razdeli galaktični disk v ravnini sploščenosti na dva dela, tako da poteka tudi skozi težišče galaksije.

Novo!!: Galaksija in Galaktična ravnina · Poglej več »

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Novo!!: Galaksija in Galileo Galilei · Poglej več »

Geoffrey Chaucer

Geoffrey Chaucer, angleški pesnik, pisatelj, filozof, birokrat in diplomat, * 1343, verjetno London, Anglija, † 25. oktober 1400, verjetno London.

Novo!!: Galaksija in Geoffrey Chaucer · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Novo!!: Galaksija in Gibanje · Poglej več »

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Novo!!: Galaksija in Gostota · Poglej več »

Harlow Shapley

Harlow Shapley, ameriški astronom, * 2. november 1885, Nashville, Missouri, ZDA, † 20. oktober 1975, Boulder, Kolorado, ZDA.

Novo!!: Galaksija in Harlow Shapley · Poglej več »

Heber Doust Curtis

Heber Doust Curtis, ameriški astronom, * 27. junij 1872, Muskegon, Michigan, ZDA, † 9. januar 1942, Ann Arbor, Michigan.

Novo!!: Galaksija in Heber Doust Curtis · Poglej več »

Hendrik Christoffel van de Hulst

Hendrik Christoffel van de Hulst, nizozemski astronom, * 19. november 1918, Utrecht, Nizozemska, † 31. julij 2000, Leiden, Nizozemska.

Novo!!: Galaksija in Hendrik Christoffel van de Hulst · Poglej več »

Hera

Hera Campana Hera je bila v grški mitologiji hčerka Kronosa in Ree ter sestra in žena Zevsa.

Novo!!: Galaksija in Hera · Poglej več »

Heraklej

Herkul, rimska skulptura iz 2. stoletja pr. n. št. Heraklej tudi Herakles (grško Ἡρακλῆς: Hēraklēs, latinsko Hercules) je bil najslavnejši grški junak.

Novo!!: Galaksija in Heraklej · Poglej več »

Herkul (ozvezdje)

Herkul je peto največje od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: Galaksija in Herkul (ozvezdje) · Poglej več »

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Novo!!: Galaksija in Hitrost · Poglej več »

Hubblova razvrstitev galaksij

Hubblova razvrstitev galaksij Hubblovo razvrstitev galaksij, ki razvršča različne tipe galaksij, je idejno razvil Edwin Powell Hubble leta 1925 in objavil leta 1936.

Novo!!: Galaksija in Hubblova razvrstitev galaksij · Poglej več »

Immanuel Kant

Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.

Novo!!: Galaksija in Immanuel Kant · Poglej več »

Jacobus Cornelius Kapteyn

Jacobus Cornelius Kapteyn, nizozemski astronom, * 19. januar 1851, Barneveld, Nizozemska, † 18. junij 1922, Amsterdam, Nizozemska.

Novo!!: Galaksija in Jacobus Cornelius Kapteyn · Poglej več »

Jata galaksij

Jata galaksij Abell 2744. Jata galaksij (ali galaktična jata) je gravitacijsko vezana združba, v kateri je več deset pa do več sto galaksij.

Novo!!: Galaksija in Jata galaksij · Poglej več »

Kefeidna spremenljivka

Kefeídne spremenljívke ali kefeíde spadajo med spremenljivke in so rumene nadorjakinje v pozni stopnji razvoja.

Novo!!: Galaksija in Kefeidna spremenljivka · Poglej več »

Kentaver (ozvezdje)

Kentaver je svetlo južno ozvezdje in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Novo!!: Galaksija in Kentaver (ozvezdje) · Poglej več »

Kotna hitrost

Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω. Kotna hitrost meri zasuk pri vrtenju v časovni enoti in je tako premo sorazmerna s frekvenco ν, ki meri število obratov v časovni enoti.

Novo!!: Galaksija in Kotna hitrost · Poglej več »

Krajevna skupina

Članica Krajevne skupine, nepravilna galaksija Sekstant A je oddaljena 4,3 milijona svetlobnih let. Krajévna skupína (tudi Lokálna játa/~) je skupina galaksij, ki med drugim vključuje tudi Mlečno cesto.

Novo!!: Galaksija in Krajevna skupina · Poglej več »

Kroženje

Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.

Novo!!: Galaksija in Kroženje · Poglej več »

Kubični meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Kubíčni méter (oznaka m&sup3) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za prostornino.

Novo!!: Galaksija in Kubični meter · Poglej več »

Lega

Léga ima več pomenov.

Novo!!: Galaksija in Lega · Poglej več »

Logaritemska spirala

Logaritemska spirala. Vrtinec. Logaritemska spirala (tudi enakokotna spirala in spirala rasti) je vrsta spirale, ki se pogosto pojavlja v naravi.

Novo!!: Galaksija in Logaritemska spirala · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) Mása (māza - ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Novo!!: Galaksija in Masa · Poglej več »

Medzvezdna snov

2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.

Novo!!: Galaksija in Medzvezdna snov · Poglej več »

Meglica

HST - WFPC2. Meglíca (tudi nébula; latinsko množina nebulae - megla) je medzvezdni oblak prašnih delcev in plinov.

Novo!!: Galaksija in Meglica · Poglej več »

Mikrovalovi

telekomunikacijski stolp na Wrights Hillu v Wellingtonu, Nova Zelandija Míkrovalóvi so elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 metra do 1 milimetra (to je od 300 MHz do 300 GHz).

Novo!!: Galaksija in Mikrovalovi · Poglej več »

Milijarda

Milijárda je število, ki označuje tisoč milijonov.

Novo!!: Galaksija in Milijarda · Poglej več »

Mleko

Kozarec mleka Mléko najpogosteje pomeni hranljivo tekočino, ki nastaja v mlečnih žlezah samic sesalcev.

Novo!!: Galaksija in Mleko · Poglej več »

Nadjata

Zemljevid bližnjih nadjat Nadjate galaksij so velike strukture, sestavljene iz jat galaksij in so med največjimi znanimi strukturami v Vesolju (ne pa tudi največje).

Novo!!: Galaksija in Nadjata · Poglej več »

NASA

National Aeronautics and Space Administration (slovensko Nacionalna zrakoplovna in vesoljska uprava), bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.

Novo!!: Galaksija in NASA · Poglej več »

Navidezni sij

Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot ga vidimo z Zemlje.

Novo!!: Galaksija in Navidezni sij · Poglej več »

Nebesno telo

Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.

Novo!!: Galaksija in Nebesno telo · Poglej več »

Odprta zvezdna kopica

Malem Magellanovem oblaku Odprte ali razsute kopice so prostorsko ratzresena skupina zvezd, ki jih, gledano z Zemlje, vidimo tesno skupaj.

Novo!!: Galaksija in Odprta zvezdna kopica · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: Galaksija in Osončje · Poglej več »

Ozvezdje

Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.

Novo!!: Galaksija in Ozvezdje · Poglej več »

Parsek

Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.

Novo!!: Galaksija in Parsek · Poglej več »

Plin

Skladišče naravnega plina, enega izmed obnovljivih virov energije Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Novo!!: Galaksija in Plin · Poglej več »

Pritlikava galaksija

ESA) Lovskih psih (Slika: NASA/ESA/A. Aloisi (STScI/ESA)/The Hubble Heritage (STScI/AURA)-ESA/Hubble Collaboration) Pritlíkava galaksíja je galaksija, sestavljena iz nekaj milijard zvezd, kar je veliko manj kot v naši Galaksiji, ki ima 200 do 400 milijard zvezd.

Novo!!: Galaksija in Pritlikava galaksija · Poglej več »

Protogalaksija

Protogalaksíja je ogromen oblak prahu in plina, najbolj zgoščen okoli jedra.

Novo!!: Galaksija in Protogalaksija · Poglej več »

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Novo!!: Galaksija in Rimska cesta (galaksija) · Poglej več »

Robert Julius Trumpler

Robert Julius Trumpler, švicarsko-ameriški astronom, * 2. oktober 1886, Zürich, Švica, † 10. september 1956, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Galaksija in Robert Julius Trumpler · Poglej več »

Sevanje

Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.

Novo!!: Galaksija in Sevanje · Poglej več »

Seznam galaksij

Sledi seznam znanih galaksij po navideznem siju.

Novo!!: Galaksija in Seznam galaksij · Poglej več »

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Novo!!: Galaksija in Sila · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Novo!!: Galaksija in Snov · Poglej več »

Sončeva masa

Pištola je tudi ena najmasivnejših (150 ''m''☉). Druge so: Ro Kasiopeje (40 ''m''☉), Betelgeza (20 ''m''☉) in VY Velikega psa (30-40 ''m''☉). (Sonce (1 ''m''☉), ki na sliki ni vidno, je vključeno za primerjavo velikosti. V letu 2010 odkrita zvezda R136a1 ima celo 256 ''m''☉) Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.

Novo!!: Galaksija in Sončeva masa · Poglej več »

Sonce

Sónce je edina zvezda in glavno telo našega Osončja.

Novo!!: Galaksija in Sonce · Poglej več »

Spekter elektromagnetnega valovanja

Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.

Novo!!: Galaksija in Spekter elektromagnetnega valovanja · Poglej več »

Spirala

Arhimedova spirala Hipebolična spirala Spirála ali je v matematiki krivulja, ki se krožno približuje ali oddaljuje od središčne točke, kar je odvisno od smeri v kateri sledimo krivulji.

Novo!!: Galaksija in Spirala · Poglej več »

Spiralna galaksija s prečko

Eridanu), ki leži skoraj pravokotno na smer opazovanja Kiparju) Spirálna galaksíja s préčko je tip spiralne galaksije s prečko svetlih zvezd, ki poteka iz njenega jedra prek njenega celotnega osrednjega dela.

Novo!!: Galaksija in Spiralna galaksija s prečko · Poglej več »

Supermasivna črna luknja

Súpermasívna čŕna lúknja je črna luknja z maso reda velikosti nekaj milijonov ali milijard mas Sonca.

Novo!!: Galaksija in Supermasivna črna luknja · Poglej več »

Supernova

CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.

Novo!!: Galaksija in Supernova · Poglej več »

Svetloba

Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Novo!!: Galaksija in Svetloba · Poglej več »

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Novo!!: Galaksija in Svetlobno leto · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Novo!!: Galaksija in Težnost · Poglej več »

Telo

Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.

Novo!!: Galaksija in Telo · Poglej več »

Temna snov

263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.

Novo!!: Galaksija in Temna snov · Poglej več »

Thomas Wright (astronom)

Thomas Wright, angleški učenjak, astronom, matematik, filozof, izdelovalec inštrumentov, arhitekt in oblikovalec vrtov, * 1711, Byers Green, grofija Durham, Anglija, † 1786.

Novo!!: Galaksija in Thomas Wright (astronom) · Poglej več »

Točka

Tóčka ima več pomenov.

Novo!!: Galaksija in Točka · Poglej več »

Trilijon

Trilijon je število 1018 oziroma 1.000.000.000.000.000.000.

Novo!!: Galaksija in Trilijon · Poglej več »

Valovna dolžina

Valóvna dolžína (oznaka λ, grška črka lambda) je v fiziki najmanjša razdalja med točkama v potujočem valovanju, pri katerih je nihanje v valovanju sočasno.

Novo!!: Galaksija in Valovna dolžina · Poglej več »

Vera Cooper Rubin

Vera Cooper Rubin, ameriška astronomka, * 23. julij 1928, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 25. december 2016, Princeton, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Galaksija in Vera Cooper Rubin · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Galaksija in Vesolje · Poglej več »

Vesoljski teleskop Hubble

magnetometrov. Discovery med drugo servisno odpravo STS-82 leta 1997. Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.

Novo!!: Galaksija in Vesoljski teleskop Hubble · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Novo!!: Galaksija in Vodik · Poglej več »

Vrtilna hitrost

Vrtilna hitrost je hitrost, s katero se kakšno telo vrti okrog svoje osi.

Novo!!: Galaksija in Vrtilna hitrost · Poglej več »

William Herschel

Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.

Novo!!: Galaksija in William Herschel · Poglej več »

William Parsons Rosse

William Parsons lord Rosse, tretji Rosseški grof, PRS, irski astronom, * 17. junij 1800, York, Anglija, † 31. oktober 1867, Monkstown, County Cork, Irska.

Novo!!: Galaksija in William Parsons Rosse · Poglej več »

Zevs

Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.

Novo!!: Galaksija in Zevs · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso. Zvezdni soj je posledica jedrskih reakcij, katerih oddano energijo ljudje vidimo kot svetlobo ali, v primeru Sonca, čutimo kot toploto. Zvezde so na videz svetleče točke na nočnem nebu, ki utripajo zaradi učinkov Zemeljskega ozračja. svetlobi, 7. junija 1992, slika NASA. V znanstvenem izrazoslovju so zvezde določene kot samogravitacijske krogle plazme v hidrostatičnem ravnovesju, ki ga ustvarja njena lastna energija s pomočjo jedrskega zlivanja. Energija, ki jo v vesoljski prostor sevajo zvezde, je elektromagnetno sevanje (večinoma vidno svetlobo) in tok nevtrinov. Navidezna svetlost je merjena po svetlobi, ki jo oddaja kot svetla točka na nebu in izražena z navideznim sijem. V vsakdanjem pogovoru o nebesnih telesih beseda »zvezda« ne sledi nujno prejšnji definiciji, ampak lahko pomeni tudi kako drugo svetleče astronomsko telo, npr. planete in celo meteorje (»zvezdne utrinke« ali »padajoče zvezde«). Ta telesa niso zvezde, saj jih ne vidimo zaradi njihove lastne svetlobe, temveč ker odbijajo svetlobo drugih virov. Od pravih zvezd jih lahko ločimo, ker na nebu ne migetajo. Prave zvezde navidez migetajo zaradi zemeljskega ozračja. Sonce je edina zvezda dovolj blizu Zemlje, da jo vidimo kot večjo okroglo ploskev. Prav tako je Sonce ena redkih zvezd, ki je vidna tudi podnevi. Ostalih zvezd podnevi zaradi močnega sončevega soja praviloma ne opazimo. Druga najbližja zvezda Zemlji je Proksima Kentavra (»Najbližja Kentavra«), ki je oddaljena 4,2 svetlobni leti. Če bi potovali do Proksime Kentavra s francoskim vlakom TGV z največjo hitrostjo 515,3 km/h, bi potrebovali do tja okoli 8,86 milijonov let. Glej tudi seznam najbližjih zvezd. Astronomi ocenjujejo, da je v znanem Vesolju vsaj 7 zvezd. To je 70.000 000.000.000.000.000.000, kar je 230 milijard krat več od 300 milijard zvezd, ki so v naši Galaksiji (Rimski cesti). Večina zvezd je starih med 1 milijardo in 10 milijardami let. Nekatere od teh zvezd so celo še starejše (13,7 milijard let), kar je po najnovejših teorijah ugotovljena starost Vesolja. (glej Prapok in razvoj zvezd.) Njihov obseg in velikost se razteza od majhnih nevtronskih zvezd (ki so dejansko mrtve zvezde) ne večje kot milijonsko mesto, do nadorjakinj kot je npr. Severnica (Polara) in Betelgeza v ozvezdju Oriona, katere premer je skoraj 1000-krat večji od Sonca — približno 1,6 milijard kilometrov. Vendar pa ima Betelgeza veliko manjšo gostoto kot naše Sonce. Ena izmed najbolj masivnih zvezd je Eta Gredlja (η Carinae), z maso od 100 do 150-krat večjo od Sončeve mase (2 kg). Zvezdna astronomija je raziskovanje zvezd in pojavov, ki jih ustvarjajo različne pojavne oblike in razvojne stopnje zvezd. Veliko zvezd je gravitacijsko vezanih z drugimi zvezdami in tvorijo dvojne zvezde. Večje skupine zvezd imenujemo zvezde kopice (kroglaste in razsute). Zvezde po vesoljskem prostoru niso enakomerno razporejene - zajete so v skupine zvezd (»zvezdne sestave«), ki jim rečemo galaksije. Tipično galaksijo sestavlja več sto milijard zvezd.

Novo!!: Galaksija in Zvezda · Poglej več »

Zvezdna kopica

Zvézdna kopíca je skupina zvezd, ki jih skupaj veže gravitacija.

Novo!!: Galaksija in Zvezdna kopica · Poglej več »

1380

1380 (MCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Galaksija in 1380 · Poglej več »

1610

1610 (MDCX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Galaksija in 1610 · Poglej več »

1750

1750 (MDCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Galaksija in 1750 · Poglej več »

1755

1755 (MDCCLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: Galaksija in 1755 · Poglej več »

1783

1783 (MDCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: Galaksija in 1783 · Poglej več »

18. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.

Novo!!: Galaksija in 18. stoletje · Poglej več »

1845

1845 (MDCCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Galaksija in 1845 · Poglej več »

1917

1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Galaksija in 1917 · Poglej več »

1920

1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Galaksija in 1920 · Poglej več »

1920.

1920. je tretje desetletje v 20. stoletju med letoma 1920 in 1929.

Novo!!: Galaksija in 1920. · Poglej več »

1930

1930 (MCMXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Galaksija in 1930 · Poglej več »

1936

1936 (MCMXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Galaksija in 1936 · Poglej več »

1944

1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Galaksija in 1944 · Poglej več »

1951

1951 (MCMLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Galaksija in 1951 · Poglej več »

1970.

1970. je osmo desetletje v 20. stoletju med letoma 1970 in 1979.

Novo!!: Galaksija in 1970. · Poglej več »

1990.

1990. je deseto desetletje v 20. stoletju med letoma 1990 in 1999.

Novo!!: Galaksija in 1990. · Poglej več »

2004

2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Galaksija in 2004 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Meglenica, Osvetje.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »