Kazalo
190 odnosi: Al-Džahiz, Albinizem, Alel, Alfred Russel Wallace, Alopatrična speciacija, Aminokislina, Anaksimander, Antibiotik, Arheje, Bakterije, Barvni vid, Bazni par, Beljakovina, Beseda, Biokemija, Biologija, Biomasa, Biotska raznovrstnost, Celica, Charles Darwin, Citronska kislina, Deblo (taksonomija), Dednina, Delfini, Deoksiribonukleinska kislina, Dinozavri, Domača kokoš, Domači konj, Domena (biologija), Drosophila melanogaster, Dvoživke, Dvojna vijačnica DNK, Edward Osborne Wilson, Ekološka niša, Ekologija, Ekosistem, Empedoklej, Encim, Endosimbioza, Epigenetika, Eritrocit, Escherichia coli, Evgenika, Evkarionti, Evolucija človeka, Evolucija konja, Evolucija ptic, Evolucijska biologija, Evolucijski algoritem, Evsocialnost, ... Razširi indeks (140 več) »
- Biološke teorije
- Evolucijska biologija
Al-Džahiz
Al-Džahiz (s polnim imenom Abu Uthman Amr ibn Bahr al-Kinani al-Fuqaimi al-Basri, arabski učenjak mutazilitske teološke šole, začetnik evolucionizma v znanostih, * okoli 776, Basra, Irak, † 868, Basra. Po enem od staršev je bil potomec temnopoltih sužnjev iz vzhodne Afrike.
Poglej Evolucija in Al-Džahiz
Albinizem
Primer albine živali: Pav v Beograjskem živalskem vrtu. Albinizem je genetska bolezen, za katero je značilno pomanjkanje melanina, pigmenta, ki daje barvo koži, lasem in očem.
Poglej Evolucija in Albinizem
Alel
Alel je ena od različic istega gena na genskem lokusu, ki so prisotne v populaciji osebkov iste vrste.
Poglej Evolucija in Alel
Alfred Russel Wallace
Alfred Russel Wallace, OM, FRS, britanski naravoslovec, raziskovalec, geograf, antropolog in biolog, * 8. januar 1823, Usk, Monmouthshire, Wales, † 7. november 1913, Broadstone, Dorset, Anglija.
Poglej Evolucija in Alfred Russel Wallace
Alopatrična speciacija
Alopatrična speciacija je proces, pri katerem nastanejo nove vrste populacij zaradi naravnih vplivov kot so morje, gore, itd..
Poglej Evolucija in Alopatrična speciacija
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Poglej Evolucija in Aminokislina
Anaksimander
Anaksimánder (Anaxímandros; tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.
Poglej Evolucija in Anaksimander
Antibiotik
difundira iz diska, položenega na gojišče, okoli katerega nastane cona inhibicije Prótibaktêrijska učinkovína ali antibiótik je kemijska spojina, ki zavira rast ali povzroča propad bakterij.
Poglej Evolucija in Antibiotik
Arheje
Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.
Poglej Evolucija in Arheje
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Evolucija in Bakterije
Barvni vid
Barvni vid je sposobnost čutila za vid, da razločuje barve – svetlobno sevanje v določenem delu vidnega spektra – neodvisno od jakosti.
Poglej Evolucija in Barvni vid
Bazni par
Bazni par gvanin-citozin s tremi vodikovimi vezmi Bazni par adenin-timin z dvema vodikovima vezema Bazni par (pogosto okrajšano bp ali samo b) je v molekularni biologiji par nukleotidnih baz na sosednjih komplementarnih verigah DNK ali RNK, ki sta med seboj povezani z vodikovimi vezmi.
Poglej Evolucija in Bazni par
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Evolucija in Beljakovina
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Poglej Evolucija in Beseda
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Poglej Evolucija in Biokemija
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Evolucija in Biologija
Biomasa
les je osnova za biomaso Biomasa je celotna masa rastlinskega, živalskega organizma, populacije ali celotne biocenoze na enoto površine ali prostornine v določenem času.
Poglej Evolucija in Biomasa
Biotska raznovrstnost
Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.
Poglej Evolucija in Biotska raznovrstnost
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Evolucija in Celica
Charles Darwin
Charles Robert Darwin, FRS, angleški naravoslovec, biolog in geolog * 12. februar 1809, Shrewsbury, grofija Shropshire, Anglija, † 19. april 1882, vas Downe, (danes London-Bromley), grofija Kent, Anglija.
Poglej Evolucija in Charles Darwin
Citronska kislina
Citronska kislina C6H8O7 je šibka organska kislina, ki je po sestavi podobna vitaminu C. Vsebuje jo večina sadja, največ je vsebujejo citrusi, kot so limone in pomaranče.
Poglej Evolucija in Citronska kislina
Deblo (taksonomija)
Dêblo je v biologiji najvišja enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva.
Poglej Evolucija in Deblo (taksonomija)
Dednina
Dednína, dédina ali genóm je celota dednih informacij nekega organizma, ki obstaja v obliki DNK oziroma pri nekaterih virusih v obliki RNK.
Poglej Evolucija in Dednina
Delfini
Delfini so vodni sesalci družine Delphinidae in so najbolj razširjena družina kitov.
Poglej Evolucija in Delfini
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Evolucija in Deoksiribonukleinska kislina
Dinozavri
Dinozavri so izumrli vretenčarji, ki so na Zemlji kraljevali več kot 100 milijonov let.
Poglej Evolucija in Dinozavri
Domača kokoš
Domača kokoš (znanstveno ime Gallus gallus domesticus) izvira iz predelov jugovzhodne Azije, kjer naj bi jo udomačili že v 6.
Poglej Evolucija in Domača kokoš
Domači konj
Konj (znanstveno ime Equus caballus) je velik lihoprsti kopitar in ena izmed sedmih sodobnih vrst rodu Equus, v katerega med drugim sodijo še osli, polosli in zebre.
Poglej Evolucija in Domači konj
Domena (biologija)
Domena, tudi nadkraljestvo ali imperij, je najvišja raven znanstvene klasifikacije živih bitij po taksonomskem sistemu, ki ga je razvil in leta 1990 predlagal ameriški mikrobiolog Carl Woese s sodelavci.
Poglej Evolucija in Domena (biologija)
Drosophila melanogaster
Drosophila melanogaster (dobesedno grško ljubiteljica rose s temnim trebuhom) je majhna muha iz družine vinskih mušic.
Poglej Evolucija in Drosophila melanogaster
Dvoživke
Dvoživke (razred Amphibia; iz grških besed αμφις »oboje« in βιος »življenje«) so takson živali, ki vključuje vse živeče tetrapode (štirinoge vretenčarje), ki nimajo amniotskih jajc, so ektotermni (z nestalno telesno temperaturo) in v splošnem del svojega življenja preživijo na kopnem.
Poglej Evolucija in Dvoživke
Dvojna vijačnica DNK
bazne pare ter s tem tvorita dvojnovijačno strukturo. Dvojna vijačnica DNK (tudi dvojni heliks DNK, dvojnovijačna DNK ali dvojnoverižna DNK) je v molekularni biologiji struktura, ki jo tvorita dve antiparalelno potekajoči verigi DNK, ki se združujeta po načelu komplementarnosti baz svojih nukleotidov; vsak polni obrat nastale dvojne vijačnice vsebuje okoli deset nukleotidnih parov.
Poglej Evolucija in Dvojna vijačnica DNK
Edward Osborne Wilson
Edward Osborne Wilson, ameriški biolog, * 10. junij 1929, Birmingham, Alabama, ZDA, † 26. december 2021, Massachusetts, ZDA.
Poglej Evolucija in Edward Osborne Wilson
Ekološka niša
Ekološka niša je fizični prostor, ki ga naseljujejo vrste in funkcijska vloga, ki jo imajo te vrste.
Poglej Evolucija in Ekološka niša
Ekologija
Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.
Poglej Evolucija in Ekologija
Ekosistem
Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.
Poglej Evolucija in Ekosistem
Empedoklej
Empédoklej ali Empédokles, starogrški filozof, * 495 pr. n. št., Akragas, danes Agrigent (Akragant), Sicilija, † 423 pr. n. št., Etna.
Poglej Evolucija in Empedoklej
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Evolucija in Encim
Endosimbioza
doi.
Poglej Evolucija in Endosimbioza
Epigenetika
Epigenetika (epi- pomeni zunaj) je področje molekularne biologije, ki preučuje spremembe v izražanju genov organizma, ki niso povezane s spremembami v zaporedju DNK.
Poglej Evolucija in Epigenetika
Eritrocit
Človeške rdeče krvničke Rdeče krvničke ali eritrocíti so krvne celice, ki oskrbujejo telo s kisikom.
Poglej Evolucija in Eritrocit
Escherichia coli
Escherichia coli (E. coli) je vrsta bakterij iz rodu ešerihij, ki so normalno v črevesju sesalcev, tudi človeka in predstavlja velik del tako imenovane normalne črevesne flore.
Poglej Evolucija in Escherichia coli
Evgenika
Evgenika je družbena filozofija, ki zagovarja izboljševanje človeških dednih lastnosti z različnimi oblikami posegov.
Poglej Evolucija in Evgenika
Evkarionti
Evkarionti (tudi evkarioti) (znanstveno ime Eukaryota) so organizmi, ki jih gradijo evkariontske (evkariotske) celice oziroma evcite.
Poglej Evolucija in Evkarionti
Evolucija človeka
Evolucija človeka (antropogeneza) je zadnji del biološke evolucije, ki je privedla do ločitve bitja Homo sapiens od drugih sesalcev, nato pa še od opic in človečnjakov.
Poglej Evolucija in Evolucija človeka
Evolucija konja
Evolucijski razvoj današnjega konja lahko izsledimo tudi do šestdeset milijonov let v preteklost.
Poglej Evolucija in Evolucija konja
Evolucija ptic
Evolucija ptic in njihovih letalnih sposobnosti je bil postopna in je trajala milijone let.
Poglej Evolucija in Evolucija ptic
Evolucijska biologija
Evolucijska biologija je področje biologije, ki preučuje skupni izvor bioloških vrst in njihovo spreminjanje, razširjanje ter raznovrstnost v času.
Poglej Evolucija in Evolucijska biologija
Evolucijski algoritem
Evolucijski algoritem je v računalništvu postopek optimizacije po vzoru biološke evolucije.
Poglej Evolucija in Evolucijski algoritem
Evsocialnost
Evsocialnost je najvišja stopnja organizacije znotraj skupin živali v kolonijah, ki jo določajo tri glavne značilnosti.
Poglej Evolucija in Evsocialnost
Fenotip
Fenotip je skupek vidnih in biokemičnih določljivih znakov, ki se razvijejo pri kakem organizmu zaradi njegovega genotipa in vpliva okolja.
Poglej Evolucija in Fenotip
Filogenija
Filogenetsko drevo življenja ponazarja sorodstvene odnose med različnimi višjimi skupinami organizmov. Vsaka razvejitev predstavlja hipotezo o skupnem predniku potomcev, ki jih ponazarjajo končne točke vej. Filogenija je v biologiji shematska predstavitev evolucijske zgodovine in sorodnosti skupin organizmov (taksonov).
Poglej Evolucija in Filogenija
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Evolucija in Filozofija
Fiziologija
Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.
Poglej Evolucija in Fiziologija
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Poglej Evolucija in Fosil
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Poglej Evolucija in Fotosinteza
Francis Crick
Francis Harry Compton Crick, OM, FRS, angleški molekularni biolog, biokemik, fizik in nevrobiolog, * 8. junij 1916, Weston Favell, Northamptonshire, Anglija, † 28. julij 2004, San Diego, Kalifornija, ZDA.
Poglej Evolucija in Francis Crick
Gen
spajanja izrežejo: protein kodirajo le eksoni. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša. Gen je umestljiva regija genomskega zaporedja in ustreza enoti dedovanja s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.
Poglej Evolucija in Gen
Genetika
Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.
Poglej Evolucija in Genetika
Genetska raznovrstnost
Genetska raznovrstnost je pri vseh živih bitjih temelj za prilagajanje spremenljivim življenjskim razmeram.
Poglej Evolucija in Genetska raznovrstnost
Genetski zdrs
fiksacije je hitrejši v manjši populaciji. Genetski zdrs (angl. genetic drift) je spremenjena frekvenca različic nekega gena (alela) pri vzorcu osebkov glede na izhodno populacijo.
Poglej Evolucija in Genetski zdrs
Genetsko inženirstvo
Genétsko inženirstvo ali génsko inženírstvo je tehnologija, ki omogoča gensko rekombinacijo oziroma umetno sestavlja molekulo DNK iz različnih zaporedij nukleotidov.
Poglej Evolucija in Genetsko inženirstvo
Genotip
Genotip je skupek vseh genov v organizmu.
Poglej Evolucija in Genotip
Glikoliza
Glikoliza ali glikolitična pot, ponekod tudi Embden-Meyerhofova pot, je prva faza celičnega dihanja, ki se odvija v celični citoplazmi, in v kateri se molekula glukoze razgradi do piruvata (aniona piruvične kisline), pri čemer pride do nastanka energijsko bogatih molekul adenozina trifosfata (ATP) in koencima nikotinamidadenindinukleotida (NADH).
Poglej Evolucija in Glikoliza
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Poglej Evolucija in Glive
Gostitelj (biologija)
Gostitelj je življenjsko okolje za zajedavca, lahko je žival, človek ali rastlina.
Poglej Evolucija in Gostitelj (biologija)
Gregor Mendel
Gregor Johann Mendel, avstrijsko-češki duhovnik in znanstvenik, pionir genetike, * 20. julij 1822, Heinzendorf bei Odrau, Avstrijsko cesarstvo (danes Hynčice, Češka), † 6. januar 1884, Brno, Avstro-Ogrska (danes Češka).
Poglej Evolucija in Gregor Mendel
Habitat
Habitat pomeni življenjsko okolje posamezne vrste ali skupin rastlin, gliv ali živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.
Poglej Evolucija in Habitat
Hardy-Weinbergovo načelo
ordinata) v populaciji Hardy-Weinbergovo načelo (tudi Hardy-Weinbergovo pravilo, Hardy-Weinbergov zakon ali Hardy-Weinbergov izrek) je v populacijski genetiki načelo, ki pravi, da so razmerja med zastopanostjo (frekvenco) alelov in genotipov v populaciji konstantna, če nanje deluje samo naključno prerazporejanje teh alelov pri nastanku spolnih celic in njihovo naključno kombiniranje ob oploditvi.
Poglej Evolucija in Hardy-Weinbergovo načelo
Herbert Spencer
Herbert Spencer, angleški filozof, biolog in sociolog, * 27. april 1820, Derby, Anglija, † 8. december 1903, Brighton, Anglija.
Poglej Evolucija in Herbert Spencer
Hibridizacija orbital
Hibridizácija je v kemiji linearna kombinacija atomskih orbital približno enake energije, pri čemer se tvorijo hibridne ali hibridizirane orbitale.
Poglej Evolucija in Hibridizacija orbital
Holocen
Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.
Poglej Evolucija in Holocen
Homeostaza
Homeostaza ohranja umirjeno stanje telesa.
Poglej Evolucija in Homeostaza
Hrošči
Hrošči (znanstveno ime Coleoptera, grško koleos - pokrovka + pteron - krilo) so red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Evolucija in Hrošči
Imperializem
Kitajske Imperialízem (lat. imperialis.
Poglej Evolucija in Imperializem
Imunski sistem
nevtrofilca pri požiranju bakterije antraksa (''Bacillus anthracis'') Imúnski sistém je organski sistem, sestavljen iz specializiranih celic, organov in procesov, ki nadzorujejo organizem in ga varujejo pred patogeni.
Poglej Evolucija in Imunski sistem
Izumrtje
chapter.
Poglej Evolucija in Izumrtje
James Dewey Watson
James Dewey Watson, ameriški molekularni biolog, * 6. april 1928, Chicago, Illinois, ZDA.
Poglej Evolucija in James Dewey Watson
Jean-Baptiste de Lamarck
Jean-Baptiste Pierre Antoine de Monet, Chevalier de Lamarck, francoski vojak, biolog in akademik, * 1. avgust 1744, Bazentin-le-Petit, Picardie, severna Francija, † 18. december 1829, Pariz.
Poglej Evolucija in Jean-Baptiste de Lamarck
Kače
Kače (znanstveno ime Serpentes) so mesojedi plazilci brez okončin, ki jih uvrščamo v red luskarjev (Squamata), torej so sorodne kuščarjem, krokodilom in želvam.
Poglej Evolucija in Kače
Karikatura
Hinko Smrekar - ''Slovenski literati'', akvarel iz leta 1913, hrani Narodni muzej Slovenije Karikatura (izraz izhaja iz italijanske besede caricare - obrniti se, pretiravati) pomeni ostro poudarjeno predstavitev družbenih ali političnih in včasih zasebnih ali splošnih človeških tem, predvsem s pomočjo grafike.
Poglej Evolucija in Karikatura
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Evolucija in Kisik
Kitajski zid
Veliki kitajski zid (na Kitajskem znan kot Veliki zid desettisočih lijev, drugje pa kar Kitajski zid) je starodavna kitajska fortifikacija, zgrajena od konca 14.
Poglej Evolucija in Kitajski zid
Kiti
Kiti (znanstveno ime Cetacea, iz) so red sesalcev, katerega predstavniki so prilagojeni na življenje pod vodo.
Poglej Evolucija in Kiti
Kloroplast
Poenostavljenja zgradba kloroplasta. Kloroplast ali klorofilno zrno je celični organel zelenih alg in višjih rastlin.
Poglej Evolucija in Kloroplast
Koža
Koža (lat. integumentum commune) je največji organ oziroma čutilo, ki varuje vse druge organe v organizmu.
Poglej Evolucija in Koža
Koevolucija
Koevolucija je sprememba genetske sestave enega organizma ali organske vrste, ki nastane kot odgovor na spremembo genetske sestave drugega organizma ali organske vrste.
Poglej Evolucija in Koevolucija
Korenina
Drevesne korenine Korenina (latinsko radix) je rastlinski organ, katerega najvažnejše naloge so pritrjanje v tla, črpanje vode in anorganskih snovi in prevajanje po steblu do listov.
Poglej Evolucija in Korenina
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Poglej Evolucija in Kozmologija
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Poglej Evolucija in Kraljeva družba
Kreacionizem
Kreacionízem je prepričanje, da je življenje, človeštvo, Zemljo in vesolje oziroma dele le-teh ustvarila višja sila (Bog).
Poglej Evolucija in Kreacionizem
Kreda
Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.
Poglej Evolucija in Kreda
Krokodili
Krokodili in aligatorji (znanstveno ime Crocodilia) so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let.
Poglej Evolucija in Krokodili
Kromosom
fazi S. (2) Centromera – stičišče obeh kromatid. (3) Krajša ročica. (4) Daljša ročica. Kromosom je nitasta struktura v celičnem jedru.
Poglej Evolucija in Kromosom
Kromosom Y
Človeški kromosom Y Kromosom Y je eden od spolnih kromosomov pri sesalcih.
Poglej Evolucija in Kromosom Y
Ksenobiotik
Ksenobiotiki (grško: ksénos – tuj, tujec +: bíos – življenje + pripona,, – tik) so kemične snovi v organizmu, ki jih le-ta normalno ne proizvaja (sintetizira) oz.
Poglej Evolucija in Ksenobiotik
Lukrecij
Tit Lukrecij Kar (latinsko Titus Lucretius Carus, rimski filozof in pesnik, * 95 pr. n. št., Rim, † 55 pr. n. št., Rim. Bil je zagovornik mehanicističnega epikurejskega pogleda na stvarnost. V svoji knjigi O naravi sveta (latinsko De Rerum Natura) je v dolgi pesnitvi pojasnil ta pogled na stvarstvo.
Poglej Evolucija in Lukrecij
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Evolucija in Medicina
Mejoza
Mejóza ali redukcijska delítev je do neke mere, podobno kot mitoza, postopek delitve celic.
Poglej Evolucija in Mejoza
Mikoriza
Mikoriza (grško μύκης — goba in ρίζα — korenina) je sožitje med glivami in višjimi rastlinami.
Poglej Evolucija in Mikoriza
Mitohondrij
Elektronska mikrografija mitohondrija Mitohondrij je membranska struktura (struktura obdana z dvema biološkima membranama) oziroma kompartment evcite, ki služi celičnemu dihanju.
Poglej Evolucija in Mitohondrij
Mladinska knjiga
Knjigarna Mladinske knjige na Jurčičevi ulici v Mariboru leta 1960 Mladinska knjiga je slovenska založba, ustanovljena leta 1945.
Poglej Evolucija in Mladinska knjiga
Močeradi in pupki
Močeradi in pupki (znanstveno ime Salamandridae) imajo vitko telo z dolgim repom in s štirimi enako velikimi nogami.
Poglej Evolucija in Močeradi in pupki
Modrozelene cepljivke
Modrozelene cepljivke ali cianobakterije (znanstveno ime Cyanobacteria), tudi modrozelene alge, modrozelene bakterije, cianofiti (Cyanophyta) pogosto tudi uporabljena okrajšava MZC, je deblo bakterij, ki dobijo svojo energijo s pomočjo fotosinteze.
Poglej Evolucija in Modrozelene cepljivke
Molekularna biologija
Molekularna biologija se ukvarja s proučevanjem genskega zapisa oziroma njegovega izražanja, prepisovanja.
Poglej Evolucija in Molekularna biologija
Mravlje
Mravlje (znanstveno ime Formicidae, latinsko formica - mravlja) so po kriteriju števila vrst zelo uspešna družina kožekrilcev, v katero uvrščamo preko 12.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Evolucija in Mravlje
Mutacija
Mutacije so trajne dedne spremembe genoma, ki jih povzročijo različni dejavniki (mutageni), ki so lahko kemijski (vplivi spojin in elementov, npr. azbest), fizikalni (različna sevanja), biološki (virusi)...
Poglej Evolucija in Mutacija
Mutagen
Ultravijolični foton lahko poškoduje DNK molekule in povzroči izbočenje ter nepravilno delovanje. Mutagen (dobesedno sprememba izvora) je fizični ali kemični dejavnik, ki spreminja genetski material, po navadi DNK, organizma in s tem poveča pogostost mutacij naravnega sistema.
Poglej Evolucija in Mutagen
Naključje
Naključje (slučaj) je to, »kar povezuje, povzroča sovpad nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev«.
Poglej Evolucija in Naključje
Naravni izbor
Naravni izbor v populaciji za temno obarvanost Naravno odbiranje, naravno izbiranje ali naravni izbor, s tujko naravna selekcija, je proces, s katerim postajajo iz generacije v generacijo pogostejše tiste dedne lastnosti organizmov, ki jim dajejo večjo možnost za preživetje in razmnoževanje.
Poglej Evolucija in Naravni izbor
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Poglej Evolucija in Nature
Neplodnost
Neplodnost je nezmožnost reprodukcije.
Poglej Evolucija in Neplodnost
Nespolno razmnoževanje
Nespolno razmnoževanje je način razmnoževanja, ki ne vključuje mejoze, zmanjšanja plodnosti ali oploditve.
Poglej Evolucija in Nespolno razmnoževanje
Netopirji
Netopírji (znanstveno ime Chiroptera) so red sesalcev.
Poglej Evolucija in Netopirji
Nočni metulji
Nočni metulji ali nočniki so običajno manj barviti od dnevnih metuljev.
Poglej Evolucija in Nočni metulji
Nukleotid
Nukleotidi so osnovni gradniki nukleinskih kislin DNK in RNK.
Poglej Evolucija in Nukleotid
O nastanku vrst
O nastanku vrst (s polnim naslovom O nastanku vrst z naravnim izborom ali ohranjanje boljših pasem v boju za obstanek/O nastanku vrst z delovanjem naravnega odbiranja ali ohranjanje prednostnih ras v boju za preživetje, v izvirniku) je knjiga znanstvenika Charlesa Darwina, ki je prvič izšla 24.
Poglej Evolucija in O nastanku vrst
Oko
Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Poglej Evolucija in Oko
Oploditev
Združitev semenčice z jajčecem Oploditev (s tujko fertilizacija ali singamija) je v biološkem smislu nastanek novega organizma z združitvijo dveh gamet v zigoto, čemur sledi razvoj zarodka.
Poglej Evolucija in Oploditev
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Poglej Evolucija in Organizem
Orjaški panda
Orjáški ali véliki pánda (znanstveno ime Ailuropoda melanoleuca) je sesalec, ki ga navadno uvrščajo v družino medvedov, Ursidae.
Poglej Evolucija in Orjaški panda
Osel
Ôsel (znanstveno ime Equus africanus asinus) je udomačena žival iz družine konjev (Equidae).
Poglej Evolucija in Osel
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Evolucija in Ozračje
Parjenje
Hrošča med parjenjem Párjenje ali kopulácija je združitev spolnih organov dveh organizmov nasprotnega spola (ali dvospolnikov) z namenom oploditve.
Poglej Evolucija in Parjenje
Patogen
Patogén je klica (mikroorganizem), ki lahko pri gostitelju povzroči bolezen.
Poglej Evolucija in Patogen
Pelod
Zrna cvetnega prahu različnih rastlin Pelod ali cvetni prah (v čebelarstvu tudi obnožina) je zlepljena masa pelodnih zrn, mikrospor semenk, ki nastajajo v pelodnih vrečkah prašnikov ter omogočajo oprašitev in kasnejšo oploditev ženske spolne celice v pestiču.
Poglej Evolucija in Pelod
Perm
Pêrm je geološka doba v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let.
Poglej Evolucija in Perm
Pesticid
Škropljenje s pesticidi s pomočjo letala Pesticíd (iz latinskega pestis, kuga in cidium, umor) je kemikalija za uničevanje škodljivcev na pridelovalnih površinah.
Poglej Evolucija in Pesticid
Philosophical Transactions of the Royal Society
Naslovnica prve številke za leti 1665 in 1666 Philosophical Transactions of the Royal Society (okrajšano Phil. Trans., Filozofska poročila Kraljeve družbe) je znanstvena revija s področja naravoslovja, ki jo izdaja Kraljeva družba iz Londona.
Poglej Evolucija in Philosophical Transactions of the Royal Society
Pierre-Louis Moreau de Maupertuis
Pierre-Louis Moreau de Maupertuis, francoski matematik, astronom, filozof in prirodoslovec, * 17. julij 1698, Saint Malo, Bretanija, Ille-et-Vilaine, Francija, † 27. julij 1759, Basel, Švica.
Poglej Evolucija in Pierre-Louis Moreau de Maupertuis
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Poglej Evolucija in Plazilci
Plenilstvo
lepencem Plenilstvo je odnos, med organizem (plenilec) ubije drugega (plen) in ga zaužije.
Poglej Evolucija in Plenilstvo
Podnebne spremembe
Odstopanje temperature površja med letoma 1995 in 2004 od dolgoletnega povprečja med 1940 in 1980.http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id.
Poglej Evolucija in Podnebne spremembe
Podvojevanje DNK
Podvojevanje DNK: dvoverižna molekula DNK se razpne in vsaka veriga posebej se podvoji. Podvajanje (ali replikácija) DNK je proces, pri katerem se prekopira dvovijačna molekula DNK v dve dvovijačni molekuli DNK.
Poglej Evolucija in Podvojevanje DNK
Polimer
Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.
Poglej Evolucija in Polimer
Poliploidija
Poliploidija je pojav, ko ima organizem več kot dve garnituri kromosomov.
Poglej Evolucija in Poliploidija
Popravljanje DNK
Popravljanje DNK z izrezovanjem baz Popravljanje DNK je proces, v katerem celica prepozna in popravi poškodbo katere od molekul DNK, ki sestavljajo njen genom.
Poglej Evolucija in Popravljanje DNK
Populacija (biologija)
Populacija je v biologiji skupina organizmov iste vrste, ki zasedajo nek prostor v nekem času.
Poglej Evolucija in Populacija (biologija)
Prehranjevalna veriga
Prehranjevalna veriga je linearno zaporedje organizmov, ki so v prehranjevalnem odnosu.
Poglej Evolucija in Prehranjevalna veriga
Presnova
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.
Poglej Evolucija in Presnova
Prokarionti
Prokariónti ali prokarióti (znanstveno ime Prokaryota) so skupina enoceličnih organizmov z značilno celično zgradbo, ki je preprostejša od evkariontske celice.
Poglej Evolucija in Prokarionti
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Poglej Evolucija in Psihologija
Ptič neletalec
Pingvini so med bolj znanimi ptiči neletalci Ptiči neletalci so raznovrstna skupina ptičev, ki nimajo sposobnosti letenja, pač pa se premikajo izključno s hojo ali plavanjem.
Poglej Evolucija in Ptič neletalec
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Poglej Evolucija in Ptiči
Računalniški program
Računálniški prográm (ali samo prográm) je algoritem, zapisan v programskem jeziku, ki se ga lahko izvaja na računalniku.
Poglej Evolucija in Računalniški program
Računalništvo
Računálništvo je znanstvena veda o delovanju računalnikov in o njihovi uporabi, kar vključuje strojno in programsko opremo.
Poglej Evolucija in Računalništvo
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Evolucija in Radioaktivnost
Rak (bolezen)
Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).
Poglej Evolucija in Rak (bolezen)
Rasizem
Risba lobanj, s kakršnimi so zagovorniki rasizma »znanstveno« dokazovali, da so črnci ravno tako različni od belcev kot šimpanzi Rasizem je oblika diskriminacije, ki jo pogosto razlagajo kot skrajni vidik negativnega nacionalizma.
Poglej Evolucija in Rasizem
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Evolucija in Rastline
Razvojna biologija
Razvojna biologija je študij procesov, pri katerih organizmi rastejo in se razvijajo.
Poglej Evolucija in Razvojna biologija
Retrovirusi
Retrovirusi so kroglasti virusi s premerom od 80 do 100 nm, imajo ovojnico z 8 nm velikimi peplomeri, notranjo vijačno nukleokapsido obdaja ikozaedrična kapsida.
Poglej Evolucija in Retrovirusi
Ribonukleinska kislina
Ribonukleinska kislina (RNK oziroma RNA) je, tako kot DNK, dolga molekula, ki opravlja vrsto ključnih funkcij v živih organizmih.
Poglej Evolucija in Ribonukleinska kislina
Rod (biologija)
Ród (latinsko Genus) je ena od osnovnih taksonomskih kategorij v sistemu znanstvene klasifikacije živih bitij.
Poglej Evolucija in Rod (biologija)
Rodoslovje
Rodoslóvje ali genealogíja je pomožna zgodovinska veda, ki proučuje in zasleduje družinsko poreklo.
Poglej Evolucija in Rodoslovje
Rogač
Rogač (tudi veliki rogač; znanstveno ime Lucanus cervus) je velik hrošč črno-rjave barve iz družine rogačev, ki živi v Južni, Srednji in Zahodni Evropi, opazili pa so ga tudi že v južnem delu Švedske, Angliji in vzhodno do Anatolije ter Sirije.
Poglej Evolucija in Rogač
Ronald Aylmer Fisher
Sir Ronald Aylmer Fisher, FRS, angleški statistik, evolucijski biolog, evgenik in genetik, * 17. februar 1890, East Finchley, London, Anglija, † 29. julij 1962, Adelaide, Avstralija.
Poglej Evolucija in Ronald Aylmer Fisher
Saccharomyces cerevisiae
Saccharomyces cerevisiae spada med kvasovke.
Poglej Evolucija in Saccharomyces cerevisiae
Scientific American
Scientific American je ameriška poljudnoznanstvena revija, specializirana za področji naravoslovja in tehnike, ki izhaja pod okriljem založnika Springer Nature.
Poglej Evolucija in Scientific American
Sebični gen
Sebíčni gén je osredni pojem neo-darvinistične teorije, po kateri tekmujejo za preživetje in razplod geni ne glede na osebke ali skupine osebkov, ki predstavljajo neko rastlinsko ali živalsko vrsto.
Poglej Evolucija in Sebični gen
Seksizem
Seksizem je izraz za spolno diskriminacijo ali sovraštvo.
Poglej Evolucija in Seksizem
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Evolucija in Sesalci
Slepič
Prebavni trakt: 1 - požiralnik, 2 - želodec, 3 - '''dvanajstnik''', 4 - tanko črevo, 6 - '''slepič''', 7 - debelo črevo, 8 - danka, 9 - anus opicah starega sveta Slepič (lat. appendix vermiformis) je 6 do 10 cm velik izrastek, ki se pojavi na začetku debelega črevesa oziroma na prehodu iz tankega črevesa v debelega.
Poglej Evolucija in Slepič
Sožitje
Sožitje ali simbioza (gr. symbiosis: skupno življenje) v biologiji je način življenja, ko dva organizma (različni rastlinski in živalski organizmi) večino časa preživita tesno skupaj.
Poglej Evolucija in Sožitje
Spolno razmnoževanje
T.i. »crossing-over«, eden od načinov homologne rekombinacije, pri katerem se izmenjata enakovredna dela homolognih kromosomov Spolno razmnoževanje je način razmnoževanja, pri katerem se kombinira genski zapis staršev ob nastanku potomcev.
Poglej Evolucija in Spolno razmnoževanje
Spužve
Spužve, s tujko porifere (znanstveno ime Porifera), so eno izmed devetih najpomembnejših in najobsežnejših debel živali (Animalia), v katerega spadajo vodni (pretežno morski, v manjšem deležu sladkovodni) mnogoceličarji, ki še nimajo pravih tkiv, organov in organskih sistemov, a je pri njih moč prepoznati več dobro razločnih tipov celic.
Poglej Evolucija in Spužve
Srednje uho
Srednje uho (latinsko auris media) zajema bobnično votlino s slušnimi koščicami, ušesno trobljo in mastoidnimi celulami.
Poglej Evolucija in Srednje uho
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Poglej Evolucija in Statistika
Stavek
Stavek je jezikovna enota, ki je sestavljena iz več besed, zbranih okoli osebne glagolske oblike oziroma povedka.
Poglej Evolucija in Stavek
Teistična evolucija
Teistična evolucija je prepričanje, da je koncept boga skladen s sodobno znanostjo.
Poglej Evolucija in Teistična evolucija
Teorija
Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.
Poglej Evolucija in Teorija
Terciar
Terciar je geološka doba v kenozoiku, ki se je začela približno pred 64 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 1,6 milijonom let.
Poglej Evolucija in Terciar
Termiti
Termíti (znanstveno ime Isoptera; grško iso - enak + pteron - krilo), imenovani tudi bele mravlje, so skupina evsocialnih žuželk, ki so jo biologi do nedavnega klasificirali kot samostojen red, kasneje pa se je izkazalo, da gre za specializirano skupino ščurkov.
Poglej Evolucija in Termiti
Tetrodotoksin
Tetrodotoksin (TTX) je nevrotoksični alkaloid, prisoten predvsem v napihovalkah (Tetraodontidae), od koder tudi izhaja ime toksina, pa tudi v nekaterih vrstah dvoživk, nečlenarjev in maločlenarjev.
Poglej Evolucija in Tetrodotoksin
Theodosius Dobzhansky
Theodosius Grigorievich Dobzhansky (– Teodozij Grigorjevič Dobžanski), ukrajinsko-ameriški evolucijski biolog in genetik, * 25. januar 1900, Nemirov, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 18. december 1975, San Jacinto, Kalifornija, Združene države Amerike.
Poglej Evolucija in Theodosius Dobzhansky
Trave
Trave (znanstveno ime Poaceae) je družina večinoma zelnatih, redkeje olesenelih rastlin.
Poglej Evolucija in Trave
Trtica
Trtica Trtica (latinsko os coccygis) je sestavljena iz treh do petih vretenc.
Poglej Evolucija in Trtica
Udomačitev
Psi in ovce so bili med prvimi udomačenimi živalmi Udomačitev je proces, pri katerem populacija živalske ali rastlinske vrste postane navajena na človekovo oskrbo in nadzor, pri čemer postane pogosto nesposobna samostojno preživeti v naravnem okolju.
Poglej Evolucija in Udomačitev
Varianca
Varianca (tudi verjetnost distribucije; oznaka σ2, sigma-kvadrat) je v statistiki in verjetnostni teoriji mera statistične razpršenosti določene spremenljivke.
Poglej Evolucija in Varianca
Vede o Zemlji
Zemlja Véde o Zêmlji (tudi znánosti o Zêmlji ali géoznánosti) so naravoslovne vede, ki raziskujejo Zemljo in pojave na njej.
Poglej Evolucija in Vede o Zemlji
Verjetnost
Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.
Poglej Evolucija in Verjetnost
Virusi
Vírus je v biologiji zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje.
Poglej Evolucija in Virusi
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Poglej Evolucija in Vretenčarji
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Evolucija in Vrsta (biologija)
Vzorec (statistika)
Statistični vzorec je podmnožica populacije, na podlagi katerega dobimo oceno parametrov pri delnem opazovanju ali vzorčenju.
Poglej Evolucija in Vzorec (statistika)
Zapestna kost
'''Zapestnice'''''Proksimalno:'' A.
Poglej Evolucija in Zapestna kost
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Evolucija in Zemlja
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Evolucija in Znanost
1930.
1930. je četrto desetletje v 20. stoletju med letoma 1930 in 1939.
Poglej Evolucija in 1930.
21. stoletje
2. tisočletje | 3. tisočletje 18. stoletje | 19. stoletje | 20. stoletje | 21.
Poglej Evolucija in 21. stoletje
Glej tudi
Biološke teorije
Evolucijska biologija
Prav tako znan kot Bioevolucija, Evolucijska teorija, Teorija evolucije.