Kazalo
196 odnosi: Albatrosi, Anatomija, Antarktika, Bibavica, Biotska raznovrstnost, Bitje, Bleščavci, Bobnič, Brglezi, Burnice, Carl Linnaeus, Celina, Cevonosci, Cikovt, Dinozavri, Divjad, Divji petelin, Dlakavci, Dolgonoge kure, Drevesni plezalčki, Droplje, Drozgi, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Družina (biologija), Emu, Evropa, Fazan, Galebi, Gnezdo, Golobi, Golobje, Gorska sinica, Govnačke, Grlo, Habitat, Hoacin, Holocen, Hrbtenica, Hudourniki, Ibisi, Iztrebek, Izumrtje, Jajčnik, Jajce, Jastreb, Jastrebi Novega sveta, Jezik (organ), Jura, Kakaduji, Kazuarji, ... Razširi indeks (146 več) »
- Dinozavri
Albatrosi
Albatrosi (znanstveno ime Diomedeidae) so družina velikih morskih ptic iz reda cevonoscev, razširjena zlasti po južnih oceanih.
Poglej Ptiči in Albatrosi
Anatomija
Anatomski človek v ''Najsrečnejših uricah vojvode Berijskega'' Anatomija (iz grščine anatemnō, izrežem, iz ἀνά τέμνω) je veda biologije, ki preučuje zgradbo živih bitij, zlasti človeka in živali.
Poglej Ptiči in Anatomija
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Ptiči in Antarktika
Bibavica
Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.
Poglej Ptiči in Bibavica
Biotska raznovrstnost
Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.
Poglej Ptiči in Biotska raznovrstnost
Bitje
Bitje je živ organizem.
Poglej Ptiči in Bitje
Bleščavci
Bleščavci (znanstveno ime Galbulidae) so družina drevesnih ptic iz tropske Južne Amerike in Mehike.
Poglej Ptiči in Bleščavci
Bobnič
Bóbnič (lat. membrana tympani, membrana tympanica) je mrena iz kože in sluznice, ki loči zunanje uho od srednjega.
Poglej Ptiči in Bobnič
Brglezi
Bŕglezi (znanstveno ime Sittidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes.
Poglej Ptiči in Brglezi
Burnice
Burnice ali burjevke (znanstveno ime Fregatidae) so družina morskih ptic iz reda veslonožcev, razširjena po tropskih in subtropskih oceanih sveta.
Poglej Ptiči in Burnice
Carl Linnaeus
Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.
Poglej Ptiči in Carl Linnaeus
Celina
Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.
Poglej Ptiči in Celina
Cevonosci
Cevonósci (znanstveno ime Procellariiformes) (iz, vihar) so red ptic, v katerega običajno spadajo štiri družine.
Poglej Ptiči in Cevonosci
Cikovt
Cikovt (znanstveno ime Turdus philomelos), do 25 cm velika ptica pevka iz družine drozgov.
Poglej Ptiči in Cikovt
Dinozavri
Dinozavri so izumrli vretenčarji, ki so na Zemlji kraljevali več kot 100 milijonov let.
Poglej Ptiči in Dinozavri
Divjad
DivjadZakon o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08, 46/14 – ZON-C, 31/18, 65/20, 97/20 – popr., 44/22 in 158/22) ali lovna žival je prostoživeča žival (sesalec ali ptica), ki jo je z lovskim dovoljenjem in navadno v določenem časovnem okvirju (obstajajo izjeme), dovoljeno loviti.
Poglej Ptiči in Divjad
Divji petelin
Divji petelin, tudi veliki petelin (znanstveno ime Tetrao urogallus), je velika kura iz družine poljskih kur; živi v Evropi in osrednji Aziji, njegov življenjski prostor so zreli gozdovi z veliko podrasti.
Poglej Ptiči in Divji petelin
Dlakavci
Dlakavci (znanstveno ime Pycnonotidae) so družina ptic iz reda pevcev, razširjena po južnih predelih Starega sveta.
Poglej Ptiči in Dlakavci
Dolgonoge kure
Dolgonóge kúre (znanstveno ime Tinamiformes) so red ptic, v katerega uvrščamo edino družino, Tinamidae.
Poglej Ptiči in Dolgonoge kure
Drevesni plezalčki
Drevesni plezalčki (znanstveno ime Certhiidae) so družina ptic pevk s petimi vrstami, velikimi 12–14 cm, v gozdovih in parkih večjega dela Evrazije, Zahodne Afrike, kot tudi severne in srednje Amerika.
Poglej Ptiči in Drevesni plezalčki
Droplje
Droplje (znanstveno ime Otididae) so družina ptic, ki naseljujejo predvsem suha travišča in stepe Starega sveta.
Poglej Ptiči in Droplje
Drozgi
Drózgi (znanstveno latinsko ime Turdidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes.
Poglej Ptiči in Drozgi
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (kratica: DOPPS) je verjetno največja in ena najstarejših nevladnih naravovarstvenih organizacij v Sloveniji.
Poglej Ptiči in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
Družina (biologija)
Družína (latinsko familia; množina familiae) je v biologiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od reda.
Poglej Ptiči in Družina (biologija)
Emu
Emu (znanstveno ime Dromaius novaehollandiae) je največja avtohtona vrsta ptiča v Avstraliji in za nojem druga največja na svetu.
Poglej Ptiči in Emu
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Ptiči in Evropa
Fazan
Fazan (znanstveno ime Phasianus colchicus) je ptica, ki spada v družino poljskih kur.
Poglej Ptiči in Fazan
Galebi
Galébi (znanstveno ime Laridae) so družina ptic iz reda pobrežnikov (Charadriiformes).
Poglej Ptiči in Galebi
Gnezdo
Nedograjeno ptičje gnezdo v obliki košare. Gnezdo je struktura, ki jo žival zgradi z namenom zagotoviti si varno prebivališče, predvsem za rojstvo in vzgajanje svojih mladičev.
Poglej Ptiči in Gnezdo
Golobi
Golobi (znanstveno ime Columbidae) so družina ptičev, ki jo uvrščamo v red Columbiformes (golobje).
Poglej Ptiči in Golobi
Golobje
Golóbje (tudi golobi, znanstveno ime Columbiformes) so red ptic, v katerega običajno uvrščamo dve družini.
Poglej Ptiči in Golobje
Gorska sinica
Gorska sinica (znanstveno ime Poecile montanus) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae).
Poglej Ptiči in Gorska sinica
Govnačke
Govnačke (znanstveno ime Stercorariidae) so majhna družina morskih ptic iz reda pobrežnikov.
Poglej Ptiči in Govnačke
Grlo
Grlo Grlo (latinsko Larynx) je organ, ki spada k dihalom.
Poglej Ptiči in Grlo
Habitat
Habitat pomeni življenjsko okolje posamezne vrste ali skupin rastlin, gliv ali živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.
Poglej Ptiči in Habitat
Hoacin
Hoacin ali ciganska kura (znanstveno ime Opisthocomus hoazin), znan tudi kot »smrdljivi ptič«, je tropska ptica, ki domuje v močvirjih in mangrovah Amazonke ter v delti reke Orinoko v Južni Ameriki.
Poglej Ptiči in Hoacin
Holocen
Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.
Poglej Ptiči in Holocen
Hrbtenica
Človeška hrbtenica Hrbtenica (latinsko columna vertebralis) je del okostja, sestavljena je iz 33 do 34 vretenc.
Poglej Ptiči in Hrbtenica
Hudourniki
Hudoúrniki (znanstveno ime Apodiformes) so red ptic, v katerega uvrščamo tri družine.
Poglej Ptiči in Hudourniki
Ibisi
Ibisi (znanstveno ime Threskiornithinae) so skupina dolgonogih ptičev tekačev iz družine Threskiornithidae.
Poglej Ptiči in Ibisi
Iztrebek
Pasji iztrebki Iztrebek (v množini tudi feces ali stolica) je snov, ki jo izloči črevo skozi anus ob koncu prebave.
Poglej Ptiči in Iztrebek
Izumrtje
chapter.
Poglej Ptiči in Izumrtje
Jajčnik
Jajčnik (latinsko Ovarium) je del ženskih spolnih organov.
Poglej Ptiči in Jajčnik
Jajce
Kokošje jajce Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo »lupino« varuje zarodek, preden se ta izleže.
Poglej Ptiči in Jajce
Jastreb
Jastreb je skupno ime dveh konvergentno razvitih skupin, večinoma mrhovinarskih ptic ujed.
Poglej Ptiči in Jastreb
Jastrebi Novega sveta
Jastrebi Novega sveta (znanstveno ime Cathartidae) so družina ptic iz reda ujed, razširjena predvsem po južnem delu Novega sveta (Amerik).
Poglej Ptiči in Jastrebi Novega sveta
Jezik (organ)
človeški jezik Jezik je mišičast organ, ki je zaradi številnih vlaken skeletne mišičnine izredno gibljiv.
Poglej Ptiči in Jezik (organ)
Jura
Jura je geološko obdobje, ki je trajalo 56 milijonov let, ime pa je dobilo po švicarskem pogorju Jura.
Poglej Ptiči in Jura
Kakaduji
Kakaduji so ptiči iz družine Cacatuidae.
Poglej Ptiči in Kakaduji
Kazuarji
Kazuárji in kázuarji (znanstveno ime Casuariidae) so družina noju podobnih ptic iz reda avstralskih tekačev (Casuariiformes).
Poglej Ptiči in Kazuarji
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Ptiči in Kisik
Kivi (ptica)
Kívi (znanstveno ime Apteryx) je edini rod ptičev iz družine kivijev (Apterygidae). Živi samo na Novi Zelandiji. To družino so tradicionalno uvrščali v red nojevcev, po trenutno sprejeti klasifikaciji pa predstavlja samostojen red kivijev (Apterygiformes). Te nenavadne živali so morda kdaj živele tudi v drugih delih sveta, zdaj pa jih ni moč najti nikjer drugje kot na novozelandskem otočju.
Poglej Ptiči in Kivi (ptica)
Kljun
Kljun mrhovinarja - beloglavi jastreb Darwin, 1845 Kljun ali rostrum je posebnost ptic.
Poglej Ptiči in Kljun
Kljunači
Kljunači (znanstveno ime Scolopacidae) so družina ptic iz reda pobrežnikov.
Poglej Ptiči in Kljunači
Kljunorožci
Kljunorožci (znanstveno ime Bucerotiformes) so red ptic, v katerega uvrščamo istoimensko družino in še nekaj manjših sorodnih družin ptic, med njimi smrdokavre.
Poglej Ptiči in Kljunorožci
Kljunorožci (družina)
Kljunorožci (znanstveno ime Bucerotidae) so družina ptic iz istoimenskega reda, razširjena po tropskih predelih Starega sveta.
Poglej Ptiči in Kljunorožci (družina)
Kmečka lastovka
Kmečka lastovka (znanstveno ime Hirundo rustica) je ptica selivka iz družine lastovk, ki jo prepoznamo po modrem zgornjem delu telesa, škarjastem repu in ukrivljenih koničastih perutih.
Poglej Ptiči in Kmečka lastovka
Kolibriji
Kolíbriji (znanstveno ime Trochilidae) so družina majhnih ptic.
Poglej Ptiči in Kolibriji
Komunikacija živali
Čivava z renčanjem (zvočni signal), kazanjem zob in položajem ušes (vidni signal) sporoča, da bo napadla, če se bo vsiljivec še bolj približal Komunikacija ali sporazumevanje živali je proces, v katerem en živalski organizem z oddajanjem signala, ki se prek medija prenese do drugega organizma (sprejemnika), povzroči spremembo sprejemnikovega vedenja.
Poglej Ptiči in Komunikacija živali
Kormorani
Kormorani (znanstveno ime Phalacrocoracidae) so družina ptic iz reda veslonožcev.
Poglej Ptiči in Kormorani
Kost
Številne kosti različnih oblik tvorijo človekovo stopalo Kost je trden organ, ki tvori del okostja pri vretenčarjih.
Poglej Ptiči in Kost
Kragulji
Kragulji (znanstveno ime Accipitridae) so ena od treh družin v redu Accipitriformes in je družina majhnih do velikih ptic z močno kljukastimi kljuni in spremenljivo morfologijo, ki temelji na prehrani.
Poglej Ptiči in Kragulji
Kraljički
Kraljíčki (znanstveno ime Regulidae) so družina ptic iz reda pevcev Passeriformes.
Poglej Ptiči in Kraljički
Kri
vrstičnim elektronskim mikroskopom. Krí je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme).
Poglej Ptiči in Kri
Krokar
Krokar (znanstveno ime Corvus corax) je ptič pevec iz družine vranov, ki gnezdi po večini severne poloble.
Poglej Ptiči in Krokar
Kukavice
Kúkavice ali kúkavičarji (znanstveno ime Cuculidae) so družina ptic, ki jo po sodobni klasifikaciji uvrščamo v samostojen red Cuculiformes.
Poglej Ptiči in Kukavice
Kure
Kúre (znanstveno ime Galliformes) so red ptic, v katerega uvrščamo pet družin.
Poglej Ptiči in Kure
Labodi
Labódi (znanstveno ime Cygnus) so rod velikih vodnih ptic iz družine plovcev (Anatidae), ki vključuje tudi gosi in race.
Poglej Ptiči in Labodi
Lastovke
Lastovke (znanstveno ime Hirundinidae) so družina ptic pevk, v katero uvrščamo 83 vrst, prilagojenih za lov na žuželke v letu.
Poglej Ptiči in Lastovke
Ležetrudniki
Ležetrúdniki (znanstveno ime Caprimulgiformes) so red ptic, v katerega po sodobni klasifikaciji uvrščamo le družino podhujk (Caprimulgidae), nočno aktivnih ptičev z majhnimi nogami in velikimi usti.
Poglej Ptiči in Ležetrudniki
Ledvica
Prečni prerez ledvice. Položaj ledvic. Ledvice (tudi obisti) so parni organ fižolaste oblike, ki izločajo seč.
Poglej Ptiči in Ledvica
Legati
Legáti (znanstveno ime Meropidae) so družina ptic iz reda vpijatov (Coraciiformes).
Poglej Ptiči in Legati
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej Ptiči in Leto
Medosesi
Medosesi (znanstveno ime Nectariniidae) so družina ptic iz reda pevcev, razširjena po južnih predelih Starega sveta in delu Avstralije.
Poglej Ptiči in Medosesi
Medosledci
Medosledci (znanstveno ime Indicatoridae) so družina ptic iz reda plezalcev, razširjena po tropskih predelih Starega sveta in Himalaji.
Poglej Ptiči in Medosledci
Mišaki
Mišáki (tudi kóliji) (znanstveno ime Coliiformes) so red majhnih ptic, v katerega uvrščamo eno samo družino - Coliidae.
Poglej Ptiči in Mišaki
Milijon
Milijón (in ne miljon) je tisoč tisočic.
Poglej Ptiči in Milijon
Močvirniki
Močvírniki (znanstveno ime Pelecaniformes) so red ptic, v katerega uvrščamo pet družin s 118 vrstami.
Poglej Ptiči in Močvirniki
Močvirska sinica
Močvirska sinica (znanstveno ime Poecile palustris) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae).
Poglej Ptiči in Močvirska sinica
Molekularna biologija
Molekularna biologija se ukvarja s proučevanjem genskega zapisa oziroma njegovega izražanja, prepisovanja.
Poglej Ptiči in Molekularna biologija
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Ptiči in Morje
Muharji
Muharji (znanstveno ime Muscicapidae) so družina ptic iz reda pevcev, razširjena predvsem po Starem svetu.
Poglej Ptiči in Muharji
Nanduji
Nanduji (znanstveno ime Rheidae) so družina ptic staročeljustnic iz Južne Amerike, edina družina reda ameriških tekačev, v katero uvrščamo samo en rod, Rhea, z dvema vrstama: večjim ameriškim nandujem in manjšim Darwinovim nandujem.
Poglej Ptiči in Nanduji
Nektar
Nektar ali medičina je sladka tekočina, ki jo izločajo žleze v cvetovih rastlin.
Poglej Ptiči in Nektar
Netopirji
Netopírji (znanstveno ime Chiroptera) so red sesalcev.
Poglej Ptiči in Netopirji
Njorke
Njorke (znanstveno ime Alcidae) so družina morskih ptic iz reda pobrežnikov.
Poglej Ptiči in Njorke
Noga človeka
Noga človeka je v anatomiji človeka opredeljena kot spodnja okončina (membrum inferius), ki obsega stegno, koleno, golen in stopalo.
Poglej Ptiči in Noga človeka
Noj
Noj (znanstveno ime Struthio camelus) je ptič neletalec, ki izvira iz Afrike in je ena od dveh vrst reda nojevcev, ki obe spadata v družino nojev (Struthionidae) ter rodu Struthio.
Poglej Ptiči in Noj
Noj (rod)
Noj (znanstveno ime Struthio) je rod ptic iz reda Struthioniformes), katerega člani so noji. Je del infrarazreda Palaeognathae, raznolike skupine neletečih ptic, znanih tudi kot ratite (prvotna ptica), ki vključujejo emuje, nanduje in kivije. Obstajata dve živi vrsti noja: navadni noj in somalski noj.
Poglej Ptiči in Noj (rod)
Nojevci
Nójevci (znanstveno ime Struthioniformes) so red ptic iz nadreda staročeljustnic (Paleognathae), ena najstarodavnejših še živečih skupin ptic.
Poglej Ptiči in Nojevci
Obala
rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.
Poglej Ptiči in Obala
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Poglej Ptiči in Ocean
Oko
Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Poglej Ptiči in Oko
Okostje
Pogled na okostje moškega s treh strani Okóstje ali skelét je v biologiji sistem, ki nudi oporo živečim organizmom.
Poglej Ptiči in Okostje
Okus
Okús je vrsta in rezultat neposredne kemorecepcije in je eden od petih tradicionalnih čutov.
Poglej Ptiči in Okus
Operjenost
Operjenost ptice pomeni, da je njeno telo poraslo s perjem.
Poglej Ptiči in Operjenost
Papige
Pápige (znanstveno ime Psittaciformes) so red ptic, v katero spadata dve družini z dvema do štirimi podružinami.
Poglej Ptiči in Papige
Pastirice
Pastirice (znanstveno ime Motacillidae) so družina ptic iz reda pevcev, razširjena po vsem svetu.
Poglej Ptiči in Pastirice
Pegaste sove
Pegaste sove (znanstveno ime Tytonidae) so ena od dveh družin ptic iz reda sov (druga so prave sove), razširjena po večini sveta.
Poglej Ptiči in Pegaste sove
Pegatke
Pegatke (znanstveno ime Numididae) so majhna družina ptic iz reda kur, izvorno razširjene v podsaharski Afriki.
Poglej Ptiči in Pegatke
Pelikani
Pelikani (znanstveno ime Pelecanidae) so družina velikih vodnih ptic iz reda močvirnikov.
Poglej Ptiči in Pelikani
Pero
Različne vrste peres '''Deli peresa:'''1. kosmača2. rebrce (rahis)3. vejica (radius)4. puh5. votli tulec (calamus) Pero je izrastek kože ptičev, ki ga sestavljajo poroženele celice povrhnjice.
Poglej Ptiči in Pero
Perut
peres v ptičji peruti1. primarna letalna peresa, 2. primarna krovna peresa, 3. krilce (''alula''), 4. sekundarna letalna peresa, 5. - 7. večja, srednja in manjša sekundarna krovna peresa, 8. terciarna letalna peresa Perut je sprednja okončina ptic.
Poglej Ptiči in Perut
Pevci
Pévci (znanstveno ime Passeriformes) so velikanski red ptic.
Poglej Ptiči in Pevci
Pingvini
Pingvíni so red (znanstveno ime Sphenisciformes) in se združujejo v eno družino (Spheniscidae).
Poglej Ptiči in Pingvini
Plamenci
Plaménci (znanstveno ime Phoenicopteriformes) so red ptic, v katerega običajno uvrščamo edino družino Phoenicopteridae.
Poglej Ptiči in Plamenci
Ples
Plesalca - par ali duet Ples je vrsta izražanja, umetnosti in zabave.
Poglej Ptiči in Ples
Plezalci
Plezálci (znanstveno ime Piciformes) so red ptic, v katerega običajno uvrščamo malo več kot 400 vrst, razvrščenih v 6 družin z okoli 67 rodovi.
Poglej Ptiči in Plezalci
Pljuča
CT posnetkih Pljúča (latinsko pulmo) so organ, ki spada k dihalom.
Poglej Ptiči in Pljuča
Plod
Različni tipi plodov Plód ali sád je v botaniki dozorelo jajčece v stanju semenske zrelosti cvetoče rastline.
Poglej Ptiči in Plod
Plojkokljuni
Plojkokljúni (tudi ploskokljúni, včasih tudi kar plôvci) (znanstveno ime Anseriformes) so red ptic, v katerega uvrščamo tri danes živeče družine.
Poglej Ptiči in Plojkokljuni
Plovci
Plovci (znanstveno ime Anatidae) so družina vodnih ptic iz reda plojkokljunov, razširjenih po vsem svetu.
Poglej Ptiči in Plovci
Požiralnik
Lokacija požiralnika Požiralnik (latinsko esophagus) je del prebavne cevi med žrelom in želodcem.
Poglej Ptiči in Požiralnik
Pobrežniki
Pobréžniki (znanstveno ime Charadriiformes) so raznolik red drobnih do srednje velikih ptic.
Poglej Ptiči in Pobrežniki
Podhujke
Podhujke (znanstveno ime Caprimulgidae) so družina nočno aktivnih ptic iz reda ležetrudnikov, razširjena po vsem svetu.
Poglej Ptiči in Podhujke
Polarna čigra
Polarna čigra (znanstveno ime Sterna paradisaea) je morska ptica iz družine galebov, ki gnezdi v arktičnih in subarktičnih predelih Evrope, Azije ter Severne Amerike.
Poglej Ptiči in Polarna čigra
Poletje
Poletje na jezeru Talsperre Schönbrunn (Nemčija) Poletje je najtoplejši letni čas od štirih letnih časov v subtropskem, zmernem, hladnem in arktičnem podnebju.
Poglej Ptiči in Poletje
Ponirki
Ponírki, tudi potápniki in potapljávci (znanstveno ime Podicipediformes), so red ptic, v katerega uvrščamo eno samo družino - Podicipedidae.
Poglej Ptiči in Ponirki
Praptič
Práptìč ali arheópteriks (znanstveno ime Archaeopteryx lithographica) je splošno priznan kot najstarejši znan ptič.
Poglej Ptiči in Praptič
Prave sove
Prave sove (znanstveno ime Strigidae) so ena izmed dveh splošno sprejetih družin sov, druge so pegaste sove (Tytonidae).
Poglej Ptiči in Prave sove
Prebavna cev
Prebavila pri človeku Prebavna cev ali gastrointestinalni trakt je pri mnogoceličarjih sistem organov, ki sprejemajo hrano, jo prebavljajo, da iz nje dobijo energijo in hranila, ter izločajo neuporabne ostanke.
Poglej Ptiči in Prebavna cev
Prsnica
Zadnja stran prsnice Prsnica ali grodnica (latinsko sternum) je neparna ploščata kost, ki leži na sredinski ravnini na sprednji strani prsnega koša.
Poglej Ptiči in Prsnica
Ptič neletalec
Pingvini so med bolj znanimi ptiči neletalci Ptiči neletalci so raznovrstna skupina ptičev, ki nimajo sposobnosti letenja, pač pa se premikajo izključno s hojo ali plavanjem.
Poglej Ptiči in Ptič neletalec
Rajčice
Rajčice (znanstveno ime Paradisaeidae) so družina ptic iz reda pevcev, razširjena po otokih jugozahodne Oceanije in vzhodu Avstralije.
Poglej Ptiči in Rajčice
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Ptiči in Rastline
Red (biologija)
Réd je v biološki taksonomiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od razreda.
Poglej Ptiči in Red (biologija)
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Ptiči in Ribe
Ribji orel
Ríbji ôrel (znanstveno ime Pandion haliaetus) je ptica, malo večja od kanje, iz reda ujed (Accipitriformes) in družine ribjih orlov (Pandionidae), ki ovsega le dve vrsti.
Poglej Ptiči in Ribji orel
Sadjejedi
Sadjejedi ali turaki (znanstveno ime Musophagidae) so družina ptic, ki jo uvrščamo v samostojen red (Musophagiformes), sestavlja pa jo 23 danes živečih vrst v petih rodovih.
Poglej Ptiči in Sadjejedi
Sapnik
Sapnik (Trachea) na shemi dihalnih poti Sápnik ali trahéja, starinsko tudi dušník, je cevasti organ, ki je nadaljevanje grla in se v višini četrtega do šestega vratnega vretenca razdeli v sapnici (bronhusa).
Poglej Ptiči in Sapnik
Science
Science (angleško: »znanost« oz. »naravoslovje«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo izdaja Ameriško združenje za napredek naravoslovnih znanosti (American Association for the Advancement of Science, AAAS).
Poglej Ptiči in Science
Seč
Človeška sečila Seč ali urin (latinsko urina) je tekočina, ki jo izločajo ledvice preko sečnih poti.
Poglej Ptiči in Seč
Sečila
Sečíla (tudi mokríla ali uropoétski sistem) so organski sistem, ki proizvaja in odvaja seč in zajema ledvici, ledvična meha, sečevoda, sečni mehur in sečnico.
Poglej Ptiči in Sečila
Sečni mehur
Položaj sečnika in drugih sečil pri moškem. Séčni mehúr ali séčnik (latinsko vesica urinaria) je organ sečil, v katerem se zbira seč.
Poglej Ptiči in Sečni mehur
Selitev ptic
beloličnih gosi med jesensko selitvijo Selitve ptic v ekologiji so množični, usmerjeni in usklajeni premiki organizmov.
Poglej Ptiči in Selitev ptic
Seme
Različno seme Seme je del rastline, ki nastane po oploditvi iz cveta in se uporablja za razširjanje po prostoru.
Poglej Ptiči in Seme
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Ptiči in Sesalci
Signal
Signál je funkcija, ki prenaša informacije o stanju in obnašanju fizikalnih sistemov.
Poglej Ptiči in Signal
Sinice
Sinice (znanstveno ime Paridae) so družina ptic iz reda pevcev, razširjena po večjem delu sveta razen Južne Amerike in Oceanije.
Poglej Ptiči in Sinice
Slapniki
Slápniki (tudi slapníki, znanstveno ime Gaviiformes) so red ptic, v katerega običajno uvrščamo le istoimensko družino slapnikov (Gaviidae).
Poglej Ptiči in Slapniki
Sluhovod
Sluhovod (latinsko meatus acusticus externus), tudi zunanji sluhovod, je cevasti del zunanjega ušesa, ki sega od uhlja do bobniča.
Poglej Ptiči in Sluhovod
Smrdokavra
Smrdokavra, vodéb ali vdáb (znanstveno ime Upupa epops) je ptič iz reda kljunorožcev, ki gnezdi v večjem delu Evrazije.
Poglej Ptiči in Smrdokavra
Sokoli
Sokoli (znanstveno ime Falconiformes) so red ptic, v katerega uvrščamo eno samo družino, Falconidae.
Poglej Ptiči in Sokoli
Somrak
Kategorija:Deli dneva Somrak na odprtem morju Somrak na odprtem morju Somrak na odprtem morju Somrak je čas med zoro in sončnim vzhodom ter čas med sončnim zahodom in temo.
Poglej Ptiči in Somrak
Sove
Sôve (znanstveno ime Strigiformes) so red ptic, v katerega običajno spadata dve živeči družini (v preteklosti jih je bilo večje število).
Poglej Ptiči in Sove
Spanje
Spánje je ena izmed fizioloških funkcij živih bitij, katere funkcija še ni povsem znana.
Poglej Ptiči in Spanje
Specifična teža
Specífična téža (oznaka \sigma\!\, ali \gamma\!\) je fizikalna količina za merjenje razmerja med težo F_\!\, in prostornino telesa V: kjer je.
Poglej Ptiči in Specifična teža
Spolna žleza
Spôlne žleze ali gonáde zajemajo pri ženski jajčnika in pri moškem moda.
Poglej Ptiči in Spolna žleza
Spolni organ
Spolni organi ženske in moškega Spolovila ali spolni organi so človeški ali živalski organi, namenjen razmnoževanju.
Poglej Ptiči in Spolni organ
Srakoperji
Srakoperji (znanstveno ime Laniidae) so družina mesojedih ptičev pevcev, v katero uvrščamo 33 vrst v štirih rodovih.
Poglej Ptiči in Srakoperji
Stepske kokoške
Stépske kokóške (tudi stépske prepelíce) (znanstveno ime Pterocliformes) so red srednje velikih ptic, ki ga sestavlja ena sama družina - Pteroclidae, vanjo pa uvrščamo 16 vrst v dveh rodovih.
Poglej Ptiči in Stepske kokoške
Strakoši
Strákoši (znanstveno ime Hydrobatidae) so družina manjših morskih ptic iz reda cevonoscev (Procellariiformes).
Poglej Ptiči in Strakoši
Stržek
Stržek (znanstveno ime Troglodytes troglodytes) je ptica pevka, ki je eden najbolj razprostranjenih in številnih ptičev Evrope.
Poglej Ptiči in Stržek
Stržki
Stržki (znanstveno ime Troglodytidae) so družina ptic iz reda pevcev, razširjena predvsem po Novem svetu.
Poglej Ptiči in Stržki
Strmoglavci
Strmoglavci (znanstveno ime Sulidae) so družina morskih ptic iz reda veslonožcev, razširjena predvsem po tropskih oceanih.
Poglej Ptiči in Strmoglavci
Strnadi
Strnadi (znanstveno ime Emberizidae) so družina ptic iz reda pevcev, razširjenih po vsem Starem svetu.
Poglej Ptiči in Strnadi
Strunarji
Strúnarji (znanstveno ime Chordata ali Chordonia) so deblo živali, ki vključuje vretenčarje skupaj z nekaterimi njim tesno sorodnimi nevretenčarji.
Poglej Ptiči in Strunarji
Svetovna zveza za varstvo narave
Mednarodna zveza za ohranjanje narave (oz. International Union for the Conservation of Nature and Natural Resources - prejšnji uradni imeni, sedaj pa International Union for Conservation of Nature, kratica IUCN) je organizacija s sedežem v Švici, katere poslanstvo je vplivati, spodbujati in pomagati družbam po vsem svetu ohraniti celovitost in raznovrstnost narave ter zagotoviti, da je kakršnakoli raba naravnih virov pravična in trajnostna.
Poglej Ptiči in Svetovna zveza za varstvo narave
Tajnik (ptič)
Tajnik (znanstveno ime Sagittarius serpentarius) je velik in pretežno neleteč predstavnik ujed, ki živi v odprtih traviščih in savanah podsaharske Afrike.
Poglej Ptiči in Tajnik (ptič)
Tekačice
Tekačice (znanstveno ime Gerbillinae) so glodavci, ki živijo v suhih območjih, stepah in pustih predelih južne Rusije, zahodne in notranje Azije ter Severne Afrike.
Poglej Ptiči in Tekačice
Telesna temperatura
vročini''' je spremenjena nastavitvena točka centra v hipotalamusu, zaradi česar mora telo proizvajati več toplote kot normalno. Telesna temperatura je temperatura človeškega ali živalskega organizma.
Poglej Ptiči in Telesna temperatura
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Ptiči in Temperatura
Tolsti lastovičnik
Tolsti lastovičnik ali gvačaro (znanstveno ime Steatornis caripensis) je nočno aktiven sadjejed ptič, razširjen po severnem delu Južne Amerike.
Poglej Ptiči in Tolsti lastovičnik
Trogoni
Trogoni (znanstveno ime Trogoniformes) so red ptic, v katerega uvrščamo eno samo družino - Trogonidae Red se imenuje tako, ker te ptice za svoja gnezda glodajo luknje v drevesa.
Poglej Ptiči in Trogoni
Tropiki
Tropiki (znanstveno ime Phaethontidae) so družina morskih ptic, ki se običajno zadržujejo nad odprtim morjem.
Poglej Ptiči in Tropiki
Tropski pas
Zemljevid sveta z označenim tropskim pasom Tropski pas ali tropi je geografska regija Zemlje, ki leži na obeh straneh ekvatorja in jo na severu omejuje rakov povratnik pri približno 23°30' severne zemljepisne širine, na jugu pa kozorogov povratnik pri približno 23°30' južne zemljepisne širine.
Poglej Ptiči in Tropski pas
Trtica
Trtica Trtica (latinsko os coccygis) je sestavljena iz treh do petih vretenc.
Poglej Ptiči in Trtica
Tukalice
Tukalice (znanstveno ime Rallidae) so družina ptic iz reda žerjavovcev, razširjena po vsem svetu razen najbolj sušnih in najhladnejših območij.
Poglej Ptiči in Tukalice
Tukani
Tukáni ali pôprovci (znanstveno ime Ramphastidae) so družina ptic iz reda plezalcev, v katero uvrščamo pet rodov s približno 40 vrstami, razširjenimi po vsej Srednji in Južni Ameriki, vključno s Karibi.
Poglej Ptiči in Tukani
Uho
Uho je organ sluha, pri sesalcih pa je odgovoren tudi za ravnotežje.
Poglej Ptiči in Uho
Ujede
Ujede (znanstveno ime Accipitriformes) so red okrog 220 vrst ptic, kamor spada večina dnevno aktivnih ptic roparic.
Poglej Ptiči in Ujede
Usta
Usta Usta ali ustna votlina so odprtina na glavi, skozi katero žival ali človek jé hrano.
Poglej Ptiči in Usta
Vedenje
Vedênje je izraz, ki se nanaša na sistem ali organizem, večinoma v povezavi s svojim okoljem, ki vključuje druge sisteme ali organizme.
Poglej Ptiči in Vedenje
Veslonožci
Veslonóžci (znanstveno ime Suliformes) so red ptic, v katerega po sodobni klasifikaciji uvrščamo 61 vrst v štirih družinah.
Poglej Ptiči in Veslonožci
Vid
Víd je čut za zaznavanje svetlobe in njeno interpretacijo (»gledanje«).
Poglej Ptiči in Vid
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Poglej Ptiči in Vidni spekter
Viharniki
Viharniki (znanstveno ime Procellariidae, iz latinske besede procella - »vihar«) so družina do 85 cm velikih galebom podobnih ptic.
Poglej Ptiči in Viharniki
Voh
Vóh je eden od petih čutov.
Poglej Ptiči in Voh
Vpijati
Vpijáti (znanstveno ime Coraciiformes) so red ptic, za katere je značilno, da imajo tri nožne prste obrnjene naprej in enega nazaj, pri čemer sta tretji in četrti prst zraščena pri bazi (t. i. sindaktilija).
Poglej Ptiči in Vpijati
Vrabci
Vrabci (znanstveno ime Passeridae) so družina ptic iz reda pevcev, prvotno razširjena po Starem svetu, najbolj znani predstavnik, domači vrabec, pa je zdaj splošno razširjen povsod, kjer živijo ljudje.
Poglej Ptiči in Vrabci
Vrane
Vrane so lahko.
Poglej Ptiči in Vrane
Vrani
Vráni (znanstveno ime Corvidae) so družina ptic iz reda pevcev (Passeriformes).
Poglej Ptiči in Vrani
Vrat
Vrat. Vrat (lat. collum) je del telesa med glavo in trupom; sestavlja ga sedem vratnih vretenc in mišice.
Poglej Ptiči in Vrat
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Poglej Ptiči in Vretenčarji
Vretence
thumbRdeče: vratna vretenca, modro: prsna vretenca, rumeno: ledvena vretenca, zeleno: križnica, vijoličasto: trtica Vretênce je vsaka od 32–35 kosti hrbtenice, ki ima (razen prvih dveh) telo, lok in več odrastkov.
Poglej Ptiči in Vretence
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Ptiči in Vrsta (biologija)
Zelena žolna
Zelena žolna (znanstveno ime Picus viridis) je ptič plezalec iz družine žoln (Picidae).
Poglej Ptiči in Zelena žolna
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Poglej Ptiči in Zemljepisna širina
Zenica
Zeníca (tudi pupíla) je odprtina v središču šarenice očesa, ki z oženjem in širjenjem dovoljuje pravi količini svetlobe vstop na mrežnico.
Poglej Ptiči in Zenica
Zima
Polževem, SlovenijaZíma je letni čas.
Poglej Ptiči in Zima
Zlatovranke
Zlatovránke (znanstveno ime Coraciidae) so družina ptic iz reda vpijatov (Coraciiformes).
Poglej Ptiči in Zlatovranke
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Ptiči in Znanstvena klasifikacija živih bitij
Zob
Zob je trd izrastek v čeljustih številnih vretenčarjev.
Poglej Ptiči in Zob
Zoologija
Zoologíja (grško zoon - živo bitje + λόγος: lógos - veda + pripona ια) je naravoslovna veda, poddisciplina biologije, ki preučuje živali.
Poglej Ptiči in Zoologija
Zračna vreča
Različni tipi zračnih vreč so označeni s številkami od 1 do 5. Na sliki je postovka (''Falco tinnunculus'')'''.''' Zračne vreče so prostori znotraj organizma, kjer je stalno prisoten zrak.
Poglej Ptiči in Zračna vreča
Zvok
Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.
Poglej Ptiči in Zvok
Glej tudi
Dinozavri
Prav tako znan kot Aves, Ptica, Ptice, Ptič, Seznam ptic, Seznam ptičev.