Odpri v Google MapsKazalo
247 odnosi: Abel Tasman, Adelijina dežela, Adelijski pingvin, Albatrosi, Aleksandrov otok, Alge, ALH 84001, Amoniti, Andezit, Andi, Antarktični polotok, Apnenec, Apsidna točka, Apulej, Aristotel, Arktika, Asteroid, Astronom, Atlantski ocean, Avstralija, Ščit (geologija), Živali, Baker, Bakterije, Biologija, Biotska raznovrstnost, Briofiti, Britansko antarktično ozemlje, Brizgači, Bukovci (red), Celina, Centralna obveščevalna agencija, Cesarski pingvin, CFC, Devon (geološka doba), Drakov preliv, Dvokrilci, Dvokrpi ginko, Edgeworth David, Ekosistem, Ekstremofil, Ekvator, Elektrarna, Elizabeta II. Britanska, Endemit, Eocen, Ernest Shackleton, Evropa (luna), Fabian Gottlieb von Bellingshausen, Falklandska vojna, ... Razširi indeks (197 več) »
- Antarktično območje
- Celine
- Polarna območja
Abel Tasman
Abel Janszoon Tasman, nizozemski raziskovalec, pomorščak in trgovec, * 1603, Lutjegast, Groningen, Nizozemska republika (danes Nizozemska), † 10. oktober 1659, Batavia, Nizozemska vzhodna Indija (danes Indonezija).
Poglej Antarktika in Abel Tasman
Adelijina dežela
Adelijina dežela (francosko Terre Adelie), tudi Adelijina zemlja, je del Antarktike med 136° in 142° vzhodne geografske dolžine.
Poglej Antarktika in Adelijina dežela
Adelijski pingvin
'' Pygoscelis adeliae'' Adelijski pingvin (znanstveno ime Pygoscelis adeliae) je vrsta pingvinov, pogosta vzdolž vseh obal Antarktike.
Poglej Antarktika in Adelijski pingvin
Albatrosi
Albatrosi (znanstveno ime Diomedeidae) so družina velikih morskih ptic iz reda cevonoscev, razširjena zlasti po južnih oceanih.
Poglej Antarktika in Albatrosi
Aleksandrov otok
Aleksandrov otok ali Otok Aleksandra I. (ali Alexander I Land) je velik otok na Antarktiki, ki leži v Bellingshausnovem morju zahodno od Antarktičnega polotoka in je s površino približno 49.000 km² največji antarktični otok ter 28. največji otok na svetu.
Poglej Antarktika in Aleksandrov otok
Alge
Alge (znanstveno ime Algae) so steljčnice, saj se pri njih ne razvijejo organi, kot so korenine, steblo, list; steljka je telo alg.
Poglej Antarktika in Alge
ALH 84001
Del meteorita ALH 84001 Elektronski mikroskop pokaže v meteoritu ALH8400 strukturo, ki bi lahko bila fosilna bakterija. ALH 84001 je meteorit iz skupine šergotitov, ki so ga našli v kraju Allan Hills v vzhodnem področju Antarktike v decembru leta 1984.
Poglej Antarktika in ALH 84001
Amoniti
Amoniti so izumrla skupina morskih živali, in sicer podrazred Ammonoidea v razredu Cephalopoda (glavonožci), deblo Mollusca (mehkužci).
Poglej Antarktika in Amoniti
Andezit
ZDA)USGS: Stewart Park Andesite http://pubs.usgs.gov/imap/i2799/photos/24-Stewart_Peak_andesite.html Vzorec andezita mandljastimi mehurji, napolnjenimi z zeolitom; velikost vzorca je 8 cm Diagram QAPF Diagram TAS: andezitu pripada polje O2 Andezit je temno obarvana finozrnata ekstruzivna magmatska kamnina (predornina) s srednjo sestavo in afanitsko do porfiritsko teksturo.
Poglej Antarktika in Andezit
Andi
Cono de Arita, Salta (Argentina) Aconcagua Serpentine na čilenski strani prelaza Los Libertadores. Andi so najdaljše svetovno gorstvo, ki se vleče ob zahodni obali Južne Amerike.
Poglej Antarktika in Andi
Antarktični polotok
Antarktični polotok je velik polotok na zahodni Antarktiki, najbolj izstopajoč polotok te celine, ki se razteza od točke na celini nekoliko južneje od Eklundovih otokov do Adamsovega rta v Weddellovem morju, v zračni razdalji približno 1300 km.
Poglej Antarktika in Antarktični polotok
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Antarktika in Apnenec
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Poglej Antarktika in Apsidna točka
Apulej
Apulej iz Madavra, rimski pisatelj, filozof in retorik, * ok.
Poglej Antarktika in Apulej
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Antarktika in Aristotel
Arktika
Položaj Arktike Topografska karta arktičnih področij Satelitski posnetek Arktike Arktika je območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj.
Poglej Antarktika in Arktika
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Antarktika in Asteroid
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Antarktika in Astronom
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Antarktika in Atlantski ocean
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Poglej Antarktika in Avstralija
Ščit (geologija)
Ščit je na splošno veliko območje izpostavljenih predkambrijskih kristalinskih magmatskih kamnin in metamorfnih kamnin, ki tvorijo tektonsko stabilna območja.
Poglej Antarktika in Ščit (geologija)
Živali
Živáli (znanstveno ime Animalia) so eno izmed petih kraljestev živih bitij.
Poglej Antarktika in Živali
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Antarktika in Baker
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Antarktika in Bakterije
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Antarktika in Biologija
Biotska raznovrstnost
Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.
Poglej Antarktika in Biotska raznovrstnost
Briofiti
240x240_pik Briofiti (pogosto imenovani kar mahovi) ali necevnice so neformalna skupina, ki jo sestavljajo tri debla kopenskih rastlin (embriofitov) brez prevajalnih tkiv: jetrenjaki (Marchantiophyta), rogačarji (Anthocerotophyta) in mahovi (Bryophyta) v ožjem pomenu besede.
Poglej Antarktika in Briofiti
Britansko antarktično ozemlje
Zastava Britanskega antarktičnega teritorija Britansko antarktično ozemlje (angleško British Antarctic Teritory) je ozemlje na območju Antarktike pod upravo Združenega kraljestva.
Poglej Antarktika in Britansko antarktično ozemlje
Brizgači
Brizgači (znanstveno ime Holothuroidea) so skupina iglokožcev, v katero uvrščamo preko 1.700 vrst z največjim deležem v azijskem delu Tihega oceana.
Poglej Antarktika in Brizgači
Bukovci (red)
Bukovci (znanstveno ime Fagales) so red dvokaličnic, ki obsegajo osem družin.
Poglej Antarktika in Bukovci (red)
Celina
Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.
Poglej Antarktika in Celina
Centralna obveščevalna agencija
Centralno obveščevalna agencija (Central Intelligence Agency) znana tudi pod kratico CIA je civilna obveščevalna služba ZDA zadolžena za zbiranje, shranjevanje in obdelavo podatkov pridobljenih v tujini s pomočjo človeških in elektronskih virov.
Poglej Antarktika in Centralna obveščevalna agencija
Cesarski pingvin
Cesarski pingvin (znanstveno ime Aptenodytes forsteri) je največji pingvin.
Poglej Antarktika in Cesarski pingvin
CFC
Klorofluoroogljikovodiki (tudi freoni) s kemijsko formulo CFC so plini, ki povzročajo razgradnjo ozona, krivi so za tanjšanje plasti ozona v stratosferi, posledično povečanje ozonske luknje in s tem večje ultravijolično sevanje.
Poglej Antarktika in CFC
Devon (geološka doba)
Devón (tudi devonij) je geološka doba v paleozoiku, ki se je raztezala od konca silurja pred 416 milijoni let, do začetka karbona pred 359 milijoni let.
Poglej Antarktika in Devon (geološka doba)
Drakov preliv
Ortografska projekcija Zemlje, osrediščena na Drakov preliv Drakov preliv je morska ožina med Južno Ameriko in Antarktiko.
Poglej Antarktika in Drakov preliv
Dvokrilci
Dvokrilci (znanstveno ime Diptera, grško - di- (predpona) - dva + pteron - krilo) so dobro znan in razširjen red žuželk z okoli 120.000 opisanimi vrstami, njihovo število pa ocenjujejo na okoli 240.000.
Poglej Antarktika in Dvokrilci
Dvokrpi ginko
Dvókŕpi gínko (znanstveno ime Ginkgo biloba) ali krajše samo gínko je drevo iz družine ginkovcev.
Poglej Antarktika in Dvokrpi ginko
Edgeworth David
Sir Tannatt William Edgeworth David KBE, FRS (v poklicnih krogih znan kot Edgeworth David ali tudi samo kot The Professor), valižansko-avstralski geolog in raziskovalec, * 28. januar 1858, St. Fagans, Wales, Združeno kraljestvo, † 28. avgust 1934, Sydney, Avstralija.
Poglej Antarktika in Edgeworth David
Ekosistem
Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.
Poglej Antarktika in Ekosistem
Ekstremofil
Narodnem parku Yellowstone Ekstremofil (latinsko extremus – skrajen + grško: philiā – ljubezen) je organizem, ki uspeva v fizikalnih in geokemičnih razmerah, škodljivih za večino drugih živih bitij.
Poglej Antarktika in Ekstremofil
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Antarktika in Ekvator
Elektrarna
odpadne toplote v okolje, desno je glavni postroj elektrarne Toplarna, ki oskrbuje mesto Ljubljana z električno energijo in toploto. Kot gorivo uporablja premog. Valjasti objekt na desni je posoda z vodo - hranilnik toplote Elektrarna je objekt namenjen proizvodnji električne energije.
Poglej Antarktika in Elektrarna
Elizabeta II. Britanska
Elizabeta II. (izvirno angleško Elizabeth II; rojena kot Elizabeth Alexandra Mary Windsor), kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske in držav skupnosti narodov Commonwealtha, * 21. april 1926, London, † 8. september 2022, grad Balmoral, Škotska, Združeno kraljestvo.
Poglej Antarktika in Elizabeta II. Britanska
Endemit
Endemít je žival ali rastlina, ki jo je moč najti le v nekaterih omejenih predelih sveta (arealu).
Poglej Antarktika in Endemit
Eocen
Eocen je geološka doba, ki je trajala od pred 56 do 34 milijonov let in je pomemben del geološke zgodovine v drugem delu paleogenskega obdobja v kenozoiku.
Poglej Antarktika in Eocen
Ernest Shackleton
Sir Ernest Henry Shackleton, britanski raziskovalec Antarktike irskega rodu, * 15. februar 1874, Kilkea, grofija Kildare, Irska, † 5. januar 1922, Južna Georgia.
Poglej Antarktika in Ernest Shackleton
Evropa (luna)
Evrópa (grško Ευρώπη: Európa) je Jupitrov šesti in najmanjši znani Galilejev naravni satelit.
Poglej Antarktika in Evropa (luna)
Fabian Gottlieb von Bellingshausen
Fabian Gottlieb von Bellingshausen (Fadej Fadejevič Bellinsgausen), ruski pomorski častnik in raziskovalec Antarktike, * 20. september 1778, Ösel, Estonska gubernija, Ruski imperij (danes Saaremaa, Estonija), † 13. januar 1852, Kronštat, Ruski imperij. Rojen je bil v Estonski guberniji tedanjega Ruskega imperija.
Poglej Antarktika in Fabian Gottlieb von Bellingshausen
Falklandska vojna
Falklandska vojna,, tudi anglo-argentinska vojna, britansko-argentinska vojna) je bila vojna med Argentino in Združenim kraljestvom, ki sta se sprli zaradi vprašanja posesti Falklandskih otokov, Južne Georgie in Južnega Sandwichevega otočja. Vojaški spopad je trajal 74 dni. Povod za vojno je bila zasedba Južne Georgie 19.
Poglej Antarktika in Falklandska vojna
Falklandski otoki
Zemljevid Falklandski otoki, imenovani tudi Malvinski otoki (špansko Las Islas Malvinas), so čezmorsko ozemlje z imenom Falklandski otoki (Malvini) Združenega kraljestva, ki si ga lasti tudi Argentina.
Poglej Antarktika in Falklandski otoki
Fimbulova ledena polica
Decembra 2009 so bili v okviru projekta ''Fimbul Ice Shelf - Top to Bottom'' pod Fimbulovo ledeno polico nameščeni novi oceanografski privezi. Fimbulova ledena polica je ledena polica, dolga približno 200 km in široka 100 km, ki jo obdaja ledenik Jutulstraumen, ki meji na obalo Dežele kraljice Maud od 3 °Z do 3 °V.
Poglej Antarktika in Fimbulova ledena polica
Fitoplankton
Fitoplankton (tudi Phytoplankton) je droben rastlinski organizem, ki prosto lebdi v vodi in se pasivno premika z vodnimi tokovi.
Poglej Antarktika in Fitoplankton
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Antarktika in Fizik
Fram (ladja)
Fram (Naprej) je ladja, ki so jo norveški raziskovalci Fridtjof Nansen, Otto Sverdrup, Oscar Wisting in Roald Amundsen med letoma 1893 in 1912 uporabljali v ekspedicijah na Arktiko in Antarktiko.
Poglej Antarktika in Fram (ladja)
France
France je moško osebno ime.
Poglej Antarktika in France
Geoffrey Chaucer
Geoffrey Chaucer, angleški pesnik, pisatelj, filozof, birokrat in diplomat, * 1343, verjetno London, Anglija, † 25. oktober 1400, verjetno London.
Poglej Antarktika in Geoffrey Chaucer
Geološka časovna lestvica
Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.
Poglej Antarktika in Geološka časovna lestvica
Geolog
Geolog je znanstvenik, ki deluje na področju geologije.
Poglej Antarktika in Geolog
Gliste
Gliste (znanstveno ime Nematoda) so deblo živali, v katerega uvrščamo preko 28.000 do danes opisanih vrst, znanih predvsem po podolgovatem, valjastem telesu (»črvaste« oblike) in dejstvu, da so ena najpomembnejših skupin zajedavcev.
Poglej Antarktika in Gliste
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Poglej Antarktika in Glive
Gondvana
Gondvana in Lavrazija Gondvana (izvorno Gondwanaland) je bila južna velecelina, ki je vsebovala večino ozemlja današnjih kontinentov južne poloble, vključujoč Antarktiko, Južno Ameriko, Afriko, Madagaskar, Arabski polotok, Avstralijo-Novo Gvinejo in Novo Zelandijo, prav tako tudi Indijo, ki je danes del severne hemisfere.
Poglej Antarktika in Gondvana
Gornik (veter)
sličica Gornik je padajoči veter z gora ali planin v doline in se pojavlja v nočnih in deloma v jutranjih urah, izjemoma tudi čez dan.
Poglej Antarktika in Gornik (veter)
Gostota prebivalstva
Gostota prebivalstva po državah sveta, ocena 2006 Gostota prebivalstva je razmerje med številom prebivalstva in površino, na kateri živijo.
Poglej Antarktika in Gostota prebivalstva
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Antarktika in Gozd
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Antarktika in Grščina
Greenpeace
Logotip organizacije Greenpaceovi protesti prot Exxon/Mobil Greenpeace je mednarodna okoljevarstvena organizacija, ki je bila ustanovljena v Kanadi, v Vancouvru, leta 1971.
Poglej Antarktika in Greenpeace
Hitri jurišni čoln
HPL-21 ''Ankaran'' Hítri júrišni čôln (tudi patrúljni čôlni, sarkastično bojne ladje majhnih mornaric) je hitra, lahka, majhna vojna ladja, ki je namenjena za.
Poglej Antarktika in Hitri jurišni čoln
Hladna vojna
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.
Poglej Antarktika in Hladna vojna
Iglavci
Iglavci ali storžnjaki (znanstveno ime Pinophyta) so najbolj obširne, po vsem svetu razširjene iglaste golosemenke.
Poglej Antarktika in Iglavci
Indijska podcelina
Indijska podcelina Reliefni zemljevid Indijske podceline Satelitski posnetek Indijske podceline Índijska pòdcelina je območje v Južni Aziji, kjer žive narodi Indije, Bangladeša, Pakistana, Šrilanke in kjer so tudi deli Nepala, Butana, Mjanmara in nekatera sporna ozemlja, ki jih trenutno nadzoruje Ljudska republika Kitajska.
Poglej Antarktika in Indijska podcelina
Indijski ocean
right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.
Poglej Antarktika in Indijski ocean
ISO 3166
ISO 3166 je mednarodni standard ISO za geografsko kodiranje imen držav ter njihovih odvisnih področij.
Poglej Antarktika in ISO 3166
ISO 4217
ISO 4217 je mednarodni standard, ki določa tričrkovne kratice za valute držav.
Poglej Antarktika in ISO 4217
James Clark Ross
Sir James Clark Ross, angleški polarni raziskovalec in pomorski častnik, * 15. april 1800, London, Anglija, † 3. april 1862, Aylesbury, Anglija.
Poglej Antarktika in James Clark Ross
James Cook
James Cook, angleški raziskovalec, morjeplovec in kartograf, * 7. november 1728 (27. oktober po Julijanskem koledarju), Marton, grofija Severni Yorkshire, Anglija, † 14. februar 1779, Havaji.
Poglej Antarktika in James Cook
Jata
Jata rib Jata ptic Játa je pojav iz živalskega sveta, ki označuje združevanje več osebkov iste vrste z namenom prehranjevanja, selitve ali varnosti.
Poglej Antarktika in Jata
Jetrenjaki
Jetrenjaki (znanstveno ime Marchantiophyta) štejemo za primitivnejše, izvirnejše predstavnike mahov.
Poglej Antarktika in Jetrenjaki
Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki
Zastava Zemljevid Satelitska slika Južne Georgije, pokrite s snegom Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki (South Georgia and the South Sandwich Islands) sta čezmorski ozemlji Združenega kraljestva v južnem Atlantskem oceanu, ki si ju lasti tudi Argentina.
Poglej Antarktika in Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki
Južna polobla
Fotografija Zemlje (oziroma Modra frnikola) z odprave Apollo 17 je bila v izvirniku posneta tako, da je bil južni tečaj obrnjen navzgor. Južna polobla poudarjena z rumeno (Antarktika ni prikazana). Plakat z legendo "Ushuaia, konec sveta". Ushuaia v Argentini je najjužnejše mesto na svetu.
Poglej Antarktika in Južna polobla
Južni ocean
Mednarodne hidrografske organizacije (2002) konvergence Antarktike, ki jo znanstveniki včasih uporabljajo kot razmejitev Južnega oceana.Júžni oceán, poznan tudi kot Antárktični oceán obsega najjužnejše vode Svetovnega oceana, ki so običajno označene južno od 60.
Poglej Antarktika in Južni ocean
Južni tečaj
Júžni tečáj ali Júžni pól je najjužnejša točka na Zemlji.
Poglej Antarktika in Južni tečaj
Južni tečajnik
Zemljevid sveta z označenim južnim tečajnikom Južni tečajnik je eden od petih glavnih vzporednikov, ki se trenutno nahaja na 66° 33′ 39″ južne geografske širine.
Poglej Antarktika in Južni tečajnik
Jules Dumont d'Urville
Jules Sébastien César Dumont d'Urville, francoski kontraadmiral in raziskovalec, * 23. maj 1790, Condé-sur-Noireau, Calvados, † 8. maj 1842, bližina Meudona, Francija.
Poglej Antarktika in Jules Dumont d'Urville
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Antarktika in Jupiter
Jura
Jura je geološko obdobje, ki je trajalo 56 milijonov let, ime pa je dobilo po švicarskem pogorju Jura.
Poglej Antarktika in Jura
Kambrij
Kámbrij je najstarejše geološko obdobje paleozoika, ki se je začelo pred 542 milijoni let ob koncu proterozoika in končalo pred približno 488 milijoni let z začetkom ordovicija.
Poglej Antarktika in Kambrij
Kartografija
Kartografíja (grško chartis - zemljevid + graphein - pisati) je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom konstruiranja in sestavljanja zemljevidov.
Poglej Antarktika in Kartografija
Kiti
Kiti (znanstveno ime Cetacea, iz) so red sesalcev, katerega predstavniki so prilagojeni na življenje pod vodo.
Poglej Antarktika in Kiti
Kitolov
Ferskih otokih Kitolov je lov na kite predvsem zaradi mesa in olja.
Poglej Antarktika in Kitolov
Klimatologija
author.
Poglej Antarktika in Klimatologija
Kongresna knjižnica
Kongresna knjižnica (uradno) je študijska knjižnica s sedežem v Washingtonu, ZDA, ki uradno deluje v podporo Kongresa Združenih držav Amerike, a je odprta tudi za javnost in velja za de facto nacionalno knjižnico ZDA.
Poglej Antarktika in Kongresna knjižnica
Kontinentalna polica
Anatomija epikontinentalnega pasu južno vzhodni obali Združenih držav Amerike Kontinentalna polica (tudi kontinentalni šelf ali šelf) je potopljeno območje okrog celin, ki ga prekriva med 100 in 200 metrov globoko morje (šelfsko morje).
Poglej Antarktika in Kontinentalna polica
Kopno
Zemeljska polobla Kopno zajema kopne (suhe) dele zemeljskega površja (celine in otoki); nasprotje so vodne površine (morja, jezera).
Poglej Antarktika in Kopno
Kotačniki
Kotačniki (znanstveno ime Rotifera) so mikroskopsko majhni organizmi, ki se premikajo z vencem lovk.
Poglej Antarktika in Kotačniki
Kraljeva vojna mornarica
Kraljeva vojna mornarica (angleško Royal Navy; kratica RN) je vojna mornarica Združenega kraljestva.
Poglej Antarktika in Kraljeva vojna mornarica
Kril
Kril (znanstveno ime Euphausiacea) je red višjih rakov s približno 110 opisanimi vrstami, ki živijo v vseh svetovnih oceanih.
Poglej Antarktika in Kril
Kritosemenke
Krítoseménke so dominantna in najbolj poznana skupina kopenskih rastlin.
Poglej Antarktika in Kritosemenke
Krom
Króm (latinsko chromium iz grške besede chroma; barva) je kemični element s simbolom Cr in atomskim številom 24 v periodnem sistemu.
Poglej Antarktika in Krom
Krona
Krona ima več pomenov.
Poglej Antarktika in Krona
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Poglej Antarktika in Led
Ledena polica
Antarktičnega polotoka Ledena polica je velika plavajoča plošča ledu, ki predstavlja nadaljevanje ledenega pokrova na ravni morske gladine.
Poglej Antarktika in Ledena polica
Ledena puščava
Ledena puščava Učinki in transpiracija na podnebje Ledene puščave (včasih tudi polarne puščave) so območja Zemlje, ki spadajo pod podnebje večnega mraza (EF po Köppnovi klasifikaciji).
Poglej Antarktika in Ledena puščava
Ledene iglice
Ledene iglice so padavina iz oblakov, v obliki zelo majhnih ledenih kristalov.
Poglej Antarktika in Ledene iglice
Ledeni pokrov
Sestavljena satelitska slika Antarktike V glaciologiji je ledeni pokrov, znan tudi kot celinski ledenik, masa ledeniškega ledu, ki pokriva okoliški teren in je večja od 50.000 km2.
Poglej Antarktika in Ledeni pokrov
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Poglej Antarktika in Ledenik
Lišaj
Lišaji so različnih barv Lišaj (latinsko lichen) je simbiotska – torej uporabna za različne vrste – združba med eno ali več glivami, tako imenovanimi mikobionti, in enim ali več partnerji, ki lahko s fotosintezo pretvarjajo svetlobo v kemične nosilce energije.
Poglej Antarktika in Lišaj
Lignji
Lignji (znanstveno ime Teuthida, v nekaterih virih tudi Teuthoidea) so red mehkužcev iz razreda glavonožcev, v katerega uvrščamo približno 300 danes živečih vrst, ki živijo v svetovnih morjih in oceanih.
Poglej Antarktika in Lignji
Magmatska kamnina
> 65 Ma Col-end Magmatske kamnine ali magmatiti (grško: mágma – zgnetena masa) so kamnine, ki so nastale s strjevanjem taline kamnin s kristalizacijo ali brez nje.
Poglej Antarktika in Magmatska kamnina
Mahovi
Mahovi (znanstveno ime Bryophyta) so drobne mehke rastline, ki navadno dosežejo od enega do deset centimetrov višine, lahko pa tudi več.
Poglej Antarktika in Mahovi
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej Antarktika in Mars
Matthew Flinders
Pogled na Port Jackson iz Flindersove knjige ''Potovanje v Terro Australis'' Matthew Flinders, angleški pomorščak in raziskovalec, * 16. marec 1774, Donington, Anglija, † 19. julij 1814.
Poglej Antarktika in Matthew Flinders
McDonnell Douglas DC-10
McDonnell Douglas DC-10 je trimotorno širokotrupno reaktivno potniško in tovorno letalo, ki ga je med januarjem 1968 in decembrom 1988 v tovarni v mestu Long Beach v ameriški zvezni državi Kalifornija proizvajalo podjetje McDonnell Douglas.
Poglej Antarktika in McDonnell Douglas DC-10
Melanin
Melanin (gr. μέλας (mèlas) - črno) je temen pigment (rdečkaste, rjave ali črne barve), ki daje pri človeku barvo kože, las in oči.
Poglej Antarktika in Melanin
Metamorfne kamnine
Metamorfne kamnine so skupina kamnin, ki nastajajo s preoblikovanjem že obstoječe kamnine, protolita, v novo kamnino v postopku metamorfizma.
Poglej Antarktika in Metamorfne kamnine
Meteorit
Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.
Poglej Antarktika in Meteorit
Meteorolog
Meteorolog ali vremenoslovec je strokovnjak s specializiranim znanjem o vremenu, ki opazuje, razlaga in napoveduje vremenske pojave v Zemljinem ozračju ter njihov vpliv na Zemljo in življenje na njej.
Poglej Antarktika in Meteorolog
Mezozoik
Mezozoik je geološka era v razvoju Zemlje (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let.
Poglej Antarktika in Mezozoik
Mihail Lazarev
Mihail Petrovič Lazarev, ruski mornariški častnik.
Poglej Antarktika in Mihail Lazarev
Mikrobiologija
Mikrobiologija je kot veja biologije veda o mikroorganizmih (mikrobih).
Poglej Antarktika in Mikrobiologija
Mikroorganizem
Míkroorganízem, mikrób, klíca ali drobnoživka je organizem, ki je tako droben, da ni viden s prostim očesom, in ga lahko opazujemo le skozi mikroskop.
Poglej Antarktika in Mikroorganizem
Mikroskopska velikost
Mikroskopska velikost (mikrós, "majhen" in σκοπέω, skopéō "gledati") je velikost teles in dogodkov, ki so premajhni, da bi jih lahko opazovali s prostim očesom, saj za jasno opazovanje potrebujejo leče ali mikroskop.
Poglej Antarktika in Mikroskopska velikost
Modrozelene cepljivke
Modrozelene cepljivke ali cianobakterije (znanstveno ime Cyanobacteria), tudi modrozelene alge, modrozelene bakterije, cianofiti (Cyanophyta) pogosto tudi uporabljena okrajšava MZC, je deblo bakterij, ki dobijo svojo energijo s pomočjo fotosinteze.
Poglej Antarktika in Modrozelene cepljivke
Montrealski sporazum
Montrealski sporazum o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (angleško Montreal Protocol on Substances That Deplete the Ozone Layer) je mednarodni sporazum o zmanjševanju in prenehanju uporabe ozonu nevarnih snovi.
Poglej Antarktika in Montrealski sporazum
Morska gladina
Mrtvim morjem. Srednja gladina morja ali povprečna nadmorska višina (MSL) (pogosto skrajšano na morska gladina ali gladina morja) je povprečna gladina ene ali več vodnih teles Zemlje, s katere se lahko merijo podatki, kot je višina.
Poglej Antarktika in Morska gladina
Nacionalna znanstvena fundacija
Nacionalna znanstvena fundacija (kratica NSF) je neodvisna agencija vlade ZDA s sedežem v okrožju Arlington, Virginia, katerega poslanstvo je finančna podpora raziskavam in izobraževanju na vseh področjih znanosti, razen medicine.
Poglej Antarktika in Nacionalna znanstvena fundacija
Nadcelina
Animacija razpada nadceline. Nadcelina (s tujko superkontinent ali nadcelina) je kopna masa, ki vključuje več kot eno celinsko jedro ali kraton.
Poglej Antarktika in Nadcelina
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Poglej Antarktika in Nadmorska višina
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Poglej Antarktika in NASA
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Poglej Antarktika in Nature
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Antarktika in Nemčija
Nevretenčarji
Predstavniki različnih skupin nevretenčarjev: ožigalkar (zgoraj levo), mehkužec (zgoraj desno), kolobarnik (spodaj levo) in členonožec (spodaj desno) Nevretenčarji je v zoologiji skupen izraz za živali, ki nimajo vretenčaste hrbtenice.
Poglej Antarktika in Nevretenčarji
Nikelj
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Poglej Antarktika in Nikelj
Nova Gvineja
Položaj Nove Gvineje Nova Gvineja je otok v Tihem oceanu, ki leži severno od Avstralije in je s površino 785.753 km2 za Grenlandijo drugi največji svetovni otok.
Poglej Antarktika in Nova Gvineja
Oceanografija
spektroskopsko s satelita. Vesoljska tehnologija je pomembno orodje v sodobni oceanografiji. Oceanografíja (sestavljeni starogrški besedi: Okeanós (Okeánes) - veliko morje, ocean in: gráfe - pisati) ali oceanologija je znanstvena veda, ki proučuje oceane oziroma morja, kar vključuje vse naravne pojave v morskem okolju - od tektonike plošč na dnu, kroženja snovi v morjih na globalni ravni, vodnih tokov in valovanja na gladini, do morskih organizmov.
Poglej Antarktika in Oceanografija
Odsončje
Odsónčje ali afélij je v astronomiji ena od dveh apsidnih točk in je skrajna točka Zemlje na tirnici okrog Sonca, kjer je Zemlja najbolj oddaljena od Sonca.
Poglej Antarktika in Odsončje
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Poglej Antarktika in Ogljikovodik
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Antarktika in Ognjenik
Opeklina
Opeklina prve stopnje (sončna opeklina). Opeklina je akutna lokalna okvara tkiva (zlasti kože) zaradi učinkovanja vročine, sevanja, kemikalij ali elektrike.
Poglej Antarktika in Opeklina
Orka
Orka ali kit ubijalec (znanstveno ime Orcinus orca) je največja vrsta v družini delfinov (Delphinidae).
Poglej Antarktika in Orka
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Antarktika in Osončje
Ostrižnjaki
Ostrižnjaki (znanstveno ime Perciformes, včasih pa tudi Percomorphi ali Acanthopteri) so najštevilčnejši red vretenčarjev.
Poglej Antarktika in Ostrižnjaki
Otok Petra I.
Otok Petra I. (norveško Peter I Øy) je 243 km² velik otok ognjeniškega nastanka, ki leži približno 450 km od zahodne obale Antarktike na položaju 68° 50' južne geografske širine in 90° 35' zahodne geografske dolžine.
Poglej Antarktika in Otok Petra I.
Ozon
Ozon (O3, IUPAC: trikisik) je triatomska molekula, sestavljena iz treh atomov kisika.
Poglej Antarktika in Ozon
Ozonska luknja
Ozonska luknja je največja nad Antarktiko Ozonska luknja je pojav, ki ga povzročajo plini, ki razdelijo ozon (O3) na molekulo kisika (O2) in atom kisika (O).
Poglej Antarktika in Ozonska luknja
Ozonska plast
Ozonska plast je del zemeljske atmosfere, ki vsebuje relativno visoke koncentracije ozona (O3).
Poglej Antarktika in Ozonska plast
Padavine
pozno poletna nevihta na Danskem Padavíne so vse oblike kondenzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju.
Poglej Antarktika in Padavine
Paleozoik
Paleozóik pomeni obdobje starih živih bitij: v njem so se razvile kopenske rastline in je nastalo obilje lupinskih okamnin.
Poglej Antarktika in Paleozoik
Parhelij
haloja, ki poteka skozi vsako svetlo točko Parhelij ali pasonce (grško: parēlion oz.: pará - blizu + - Sonce) je optični pojav, pri katerem nastanejo svetle točke na nebu, pogosto na haloju (svetlečem obroču okrog Sonca) na vsaki strani (tj. na levi in desni).
Poglej Antarktika in Parhelij
Peščenjak
Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Poglej Antarktika in Peščenjak
Perm
Pêrm je geološka doba v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let.
Poglej Antarktika in Perm
Pesek
Delci peska na plaži Pesek je sipek material, ki ga sestavljajo nesprijeti delci kamnin.
Poglej Antarktika in Pesek
Pingvini
Pingvíni so red (znanstveno ime Sphenisciformes) in se združujejo v eno družino (Spheniscidae).
Poglej Antarktika in Pingvini
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Antarktika in Planet
Platina
Plátina (latinsko platinum) je kemični element.
Poglej Antarktika in Platina
Plavutonožci
Plavutonožci (znanstveno ime Pinnipedia), preprosteje kar tjulnji, so skupina zveri, v katero združujemo 34 danes živečih vrst morskih sesalcev, prepoznavnih po gibčnem, hidrodinamičnem telesu in okončinah, preobraženih v plavuti.
Poglej Antarktika in Plavutonožci
Pleistocen
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Poglej Antarktika in Pleistocen
Pliocen
Epoha Pliocen (simbol PO)) je obdobje v geoloških zgodovini Zemlje, ki se razteza od 5.333 do 2,58 milijonov let pred sedanjostjo.. To je druga in najmlajši doba obdobja neogen v kenozojski eri. Pliocen sledi epohi miocen, nato sledi doba pleistocena. Pred revizijo Geološke časovne lestvice v letu 2009, ki je postavljena na osnovi 4 zadnjih večjih poledenitev znotraj pleistocena, je bila v pliocen vključena tudi faza gelasij, ki je trajala od 2.588 do 1.806 milijonov let pred sedanjostjo in je sedaj vključena v pleistocen.
Poglej Antarktika in Pliocen
Počasniki
Počasniki ali tardigradi, znani tudi kot medvedki (znanstveno ime Tardigrada), so deblo mikroskopskih, dvobočno somernih, členjenih živali z osmimi nogami.
Poglej Antarktika in Počasniki
Podnebna spremenljivost
Spremémbe podnébja, pogosto tudi klimátske spremémbe, so pojav spreminjanja podnebja na celi Zemlji (globalne spremembe) ali na posameznih območjih.
Poglej Antarktika in Podnebna spremenljivost
Podnebne spremembe
Odstopanje temperature površja med letoma 1995 in 2004 od dolgoletnega povprečja med 1940 in 1980.http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id.
Poglej Antarktika in Podnebne spremembe
Polarni sij
Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.
Poglej Antarktika in Polarni sij
Polarno območje
Polarno območje se nahaja severno od 66˚33 tečajnika, pa vse do Severnega tečaja oziroma na jugu do Južnega tečaja.
Poglej Antarktika in Polarno območje
Polži
Polži (znanstveno ime Gastropoda) so mehkužci z nesomerno zgradbo telesa.
Poglej Antarktika in Polži
Poskus
Poskus (tudi poizkus in preskus) ali eksperiment je korak v znanstveni metodi, ki dá najprimernejšega med modeli ali domnevami.
Poglej Antarktika in Poskus
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.
Poglej Antarktika in Prasevanje
Pravi tjulnji
Pravi tjulnji (znanstveno ime Phocidae) so družina morskih sesalcev iz skupine plavutonožcev, v katero uvrščamo 19 danes živečih vrst, znanih kot tjulnji, morski sloni in medvedjice.
Poglej Antarktika in Pravi tjulnji
Pršice
Pršice ali akarine (znanstveno ime Acari oz. Acarina) so velika in raznolika skupina pajkovcev, v katero uvrščamo preko 50.000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Antarktika in Pršice
Prečrkovanje
Prečrkovánje je preslikava znakov ene abecede v znake druge abecede oziroma spreminjanje zapisa besede iz ene pisave v drugo.
Poglej Antarktika in Prečrkovanje
Predkambrij
Predkambrij je najstarejše in najdaljše geološko obdobje, ki se je začelo pred 4,5 milijarde leti.
Poglej Antarktika in Predkambrij
Prelom (geologija)
V geologiji je prelom (angleško fault) zlom ravnin ali diskontinuiteta v kamnini ob kateri je prišlo do pomembnega premika vzdolž diskontinuitetne ploskve, kot posledica gibanja skalne gmote.
Poglej Antarktika in Prelom (geologija)
Protisti
Protisti (znanstveno ime Protista) so heterogena skupina organizmov, v katero uvrščamo tiste evkarionte, ki niso živali, rastline ali glive.
Poglej Antarktika in Protisti
Prst (pedologija)
Podzol, tipična tla iglastih ali borealnih gozdov Pŕst je geografski izraz za tla.
Poglej Antarktika in Prst (pedologija)
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Antarktika in Ptolemaj
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Poglej Antarktika in Puščava
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Antarktika in Rastline
Rastlinstvo
Poenostavljena shema flore otoka z vsemi svojimi rastlinskimi vrstami Flora (tudi rastlinstvo ali vegetacija določenega območja, regije, države, celine) je sistematičen opis celotne sestave rastlin (primer družina, rod, vrsta in podvrsta) določene regije.
Poglej Antarktika in Rastlinstvo
Riolit
Riolit Obsidian (vitrofir), pod njim plovec in desno od njega riolit Vzorec riolita iz Conical Hill dome (Lyttelton Harbour, Nova Zelandija) Riolit je magmatska ekstruzivna kamnina (predornina) s felzično sestavo.
Poglej Antarktika in Riolit
Roald Amundsen
Roald Engelbregt Gravning Amundsen, norveški polarni raziskovalec, * 16. julij 1872, Borge pri Oslu, Norveška, † ok.
Poglej Antarktika in Roald Amundsen
Rod (biologija)
Ród (latinsko Genus) je ena od osnovnih taksonomskih kategorij v sistemu znanstvene klasifikacije živih bitij.
Poglej Antarktika in Rod (biologija)
Rogovnjaki
Rogovnjaki ali rogačarji (znanstveno ime Anthocerotophyta ali Anthocerophyta) so deblo briofitov, v katerega sodi približno 100 vrst nižjih rastlin.
Poglej Antarktika in Rogovnjaki
Rossov otok
Zemljevid Rossovega otoka Morski led z Rossovim otokom v ozadju na 77° 30' južne zemljepisne širine in 168° vzhodne zemljepisne dolžine. Rossov otok (angleško Ross Island) je ognjeniški podantarktični otok v Rossovem morju, ki obliva Antarktiko.
Poglej Antarktika in Rossov otok
Rossova ledena polica
Rossova ledena polica leta 1997 Rossova ledena polica (angleško Ross Ice Shelf) je največja ledena polica Antarktike.
Poglej Antarktika in Rossova ledena polica
Rossovo morje
Rossovo morje je globok zaliv južnega oceana pri Antarktiki, med Viktorijino deželo in Deželo Marie Byrd ter znotraj Rossovega zaliva.
Poglej Antarktika in Rossovo morje
Rossovo odvisno ozemlje
Rossovo odvisno ozemlje (angleško Ross Dependency) zajema del Antarktike in drugih ozemelj v Južnem oceanu, ki jih v posest zahteva Nova Zelandija.
Poglej Antarktika in Rossovo odvisno ozemlje
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Antarktika in Rusija
Ruska pravoslavna cerkev
Pravoslavni križ. Redno ga uporablja Ruska pravoslavna cerkev, pretežno tudi Srbska pravoslavna cerkev. Ruska pravoslavna carkev, s kratico RPC, ali tudi Moskóvski patriarhát je največja krščanska Cerkev vzhodnega pravoslavja z Nicejsko-carigrajska veroizpovedjo.
Poglej Antarktika in Ruska pravoslavna cerkev
Ruska vojna mornarica
Ruska vojna mornarica (kratica VMF) je pomorska veja Oboroženih sil Ruske federacije.
Poglej Antarktika in Ruska vojna mornarica
Sagovci
Sagovci (znanstveno ime Cycadales) so razred palmam podobnih golosemenk.
Poglej Antarktika in Sagovci
Severna polobla
Severna polobla, poudarjena z rumeno severnega tečaja Séverna pólóbla (ali séverna hemisfêra) je polovica planeta severno od njegovega ekvatorja.
Poglej Antarktika in Severna polobla
Seznam antarktičnih in podantarktičnih otokov
Antarktika s podantarktičnimi otoki Podantárktični ôtoki so otoki v Južnem oceanu, ki obkrožajo celino Antarktiko.
Poglej Antarktika in Seznam antarktičnih in podantarktičnih otokov
Seznam mednarodnih klicnih kod
Nacionalna klicna koda je predpona pred telefonsko številko, kadar kličemo v drugo državo.
Poglej Antarktika in Seznam mednarodnih klicnih kod
Seznam raziskovalnih postaj na Antarktiki
Seznam raziskovalnih postaj na Antarktiki. Predvidevanja kažejo, da na Antarktiki ob vsakem času živi najmanj 1000 ljudi.
Poglej Antarktika in Seznam raziskovalnih postaj na Antarktiki
Seznam ruskih raziskovalcev
Seznam ruskih raziskovalcev. (geografskih, naravoslovnih...).
Poglej Antarktika in Seznam ruskih raziskovalcev
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Poglej Antarktika in Simetrija
Sinji kit
Sinji kit (znanstveno ime Balaenoptera musculus) je s 30 metri in 160 tonami največja žival na svetu.
Poglej Antarktika in Sinji kit
Sistem Pogodbe o Antarktiki
Pogodba o Antarktiki s pripadajočimi sporazumi, skupaj znanimi kot sistem Pogodbe o Antarktiki, je mednarodna pogodba, ki ureja odnose med državami glede Antarktike, edine nenaseljene celine na svetu.
Poglej Antarktika in Sistem Pogodbe o Antarktiki
Skakači (členonožci)
Skakači (znanstveno ime Collembola) so eden od podrazredov danes živečih šesteronožnih členonožcev, ki so jih nekoč uvrščali med žuželke, vendar izsledki novejših genetskih raziskav kažejo, da žuželkam niso sorodni in tvorijo samostojno evolucijsko linijo.
Poglej Antarktika in Skakači (členonožci)
Skrilavec
Skrilavec je metamorfna kamnina, ki vsebuje različne minerale.
Poglej Antarktika in Skrilavec
Snežne alge
Snežne alge so enocelične alge, ki uspevajo na mrzli podlagi, kot so ledene plošče, ledeniki in sneg.
Poglej Antarktika in Snežne alge
Sneg
Animacija spreminjanja snežne odeje z letnimi časi Zasneženi Triglav Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - nastaja z depozicijo vodne pare; ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0 °C temperature.
Poglej Antarktika in Sneg
Sončev veter
Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.
Poglej Antarktika in Sončev veter
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Antarktika in Sonce
Springer Science+Business Media
Springer Science+Business Media, krajše Springer, je bilo globalno založniško podjetje, ki je izdajalo knjige, e-knjige in znanstvene revije, tehniške ter medicinske publikacije.
Poglej Antarktika in Springer Science+Business Media
Srednja angleščina
Srednja angleščina je oblika angleškega jezika, ki se je govoril med poznim 11.
Poglej Antarktika in Srednja angleščina
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Antarktika in Starorimska civilizacija
Stratigrafija
Stratigrafija je veja geologije, ki proučuje zaporedje plasti v Zemljini skorji, njihovo starost in medsebojne odnose ter dogodke, ki so povzročili njihov nastanek.
Poglej Antarktika in Stratigrafija
Stratosfera
Zgradba ozračja (NOAA) Stratosfera je plast Zemljinega ozračja v višini med približno 15 in 50 km nad zemeljsko površino.
Poglej Antarktika in Stratosfera
Sublimacija
Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.
Poglej Antarktika in Sublimacija
Svet
Svet (mundus, -i, m: vesoljni svet, svetovje; zemlja, svet; nebo; ljudje), večpomenski izraz, ki ga uporabljamo za vse tiste prostore oziroma predele vesolja, ki so pri trenutnem stanju znanosti in tehnologije dostopni človeku.
Poglej Antarktika in Svet
Svetlobno onesnaženje
avtoceste zaradi povečanja varnosti. Besedna zveza svetlobno onesnaženje pomeni vsak neposreden ali posreden vnos umetne svetlobe v okolje, kar povzroči povečanje naravne osvetljenosti okolja.
Poglej Antarktika in Svetlobno onesnaženje
Svetovni ocean
Svetovni ocean ali Globalni ocean je med seboj povezan sistem Zemljinih oceanskih vod in zaobjema maso hidrosfere.
Poglej Antarktika in Svetovni ocean
Sydney
Sydney je glavno mesto avstralske zvezne države Novi Južni Wales in največje ter najstarejše mesto Avstralije.
Poglej Antarktika in Sydney
Taljenje
vodnega ledu Taljênje (v primeru vode tudi odtájanje, odtajevánje, odtaljevánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega v kapljevinsko agregatno stanje.
Poglej Antarktika in Taljenje
Tektonika plošč
Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.
Poglej Antarktika in Tektonika plošč
The New York Times
Naslovnica New York Timesa, 29. junija 1914 The New York Times je ameriški dnevnik, ki od leta 1851 izhaja v New Yorku.
Poglej Antarktika in The New York Times
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Poglej Antarktika in Tihi ocean
Toplokrvnost
Toplokŕvna živál je žival s stalno telesno temperaturo, ki načeloma ni odvisna od temperature okolice.
Poglej Antarktika in Toplokrvnost
Trias
Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.
Poglej Antarktika in Trias
Trilobiti
Trilobíti ali trókrparji (znanstveno ime Trilobita) so izumrli morski členonožci.
Poglej Antarktika in Trilobiti
Troposfera
letala Zgradba ozračja (NOAA) Troposfêra je najnižji del Zemljinega ozračja, ki se neposredno dotika zemeljskega površja.
Poglej Antarktika in Troposfera
Tujerodna vrsta
Tujerodna vrsta (s tujko alohtona) je vrsta organizma, ki je bila priseljena od drugod s pomočjo človeka (npr. želva rdečevratka, zlata ribica...). Ti organizmi na novem območju najdejo ugodne pogoje za preživetje in razmnoževanje.
Poglej Antarktika in Tujerodna vrsta
Tundra
Tundra v Sibiriji Tundra je brezdrevesna pokrajina, pokrita z mahovi in lišaji.
Poglej Antarktika in Tundra
Turizem
''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.
Poglej Antarktika in Turizem
Uhati tjulnji
Uhati tjulnji (znanstveno ime Otariidae) so družina morskih sesalcev iz skupine plavutonožcev, v katero uvrščamo 15 danes živečih vrst, znanih kot morski levi in morski medvedi.
Poglej Antarktika in Uhati tjulnji
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Antarktika in Ultravijolično valovanje
Univerza Kalifornije, San Diego
Univerza Kalifornije, San Diego (okrajšano UCSD ali UC San Diego) je javna univerza s sedežem v okrožju La Jolla, San Diego, Kalifornija, ZDA.
Poglej Antarktika in Univerza Kalifornije, San Diego
Valuta
Makedonski zlatnik Valúta je izraz za enoto plačilnega prometa.
Poglej Antarktika in Valuta
Vesoljski prostor
Vesoljski prostor (ali zunanji prostor ali ozunje) ali tudi kar vesolje predstavlja relativno prazna območja Vesolja zunaj območij ubežnih hitrosti nebesnih teles.
Poglej Antarktika in Vesoljski prostor
Vinsonov masiv
Vinsonov masiv ali gora Vinson je velik gorski masiv Antarktike, ki je dolg 21 km in širok 13 km.
Poglej Antarktika in Vinsonov masiv
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Antarktika in Voda
Vojna mornarica Združenih držav Amerike
--> | anniversaries.
Poglej Antarktika in Vojna mornarica Združenih držav Amerike
Vostok (jezero)
Vostok (dobesedno »Vzhod«) je največje od skoraj 400 znanih sladkovodnih jezer, ki ležijo globoko pod pokrovom večnega ledu na Antarktiki.
Poglej Antarktika in Vostok (jezero)
Vrečarji
Vréčarji (znanstveno ime Marsupialia) so sesalci, pri katerih ima samica trebušno vrečo (marsupium), v kateri takoj po kotitvi nosi mladiče.
Poglej Antarktika in Vrečarji
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Poglej Antarktika in Vretenčarji
Vzhodna polobla
Vzhodna polobla Vzhodna polobla (tudi vzhodna poluta ali vzhodna hemisfera) je ena izmed polovica Zemlje, ki je vzhodno od glavnega poldnevnika (ki prečka Greenwich v Londonu) in zahodno od antimeridiana (ki prečka Tihi ocean in relativno malo kopnega od pola do pola).
Poglej Antarktika in Vzhodna polobla
Weddllovo morje
Južnega oceana Weddllovo morje tudi Weddellovo morje je morje v Južnem oceanu, ki vsebuje Weddllov oceanski vrtinec.
Poglej Antarktika in Weddllovo morje
Zahodna Antarktika
Skoraj prazen zemljevid Zahodne Antarktike Označen zemljevid Antarktike z Zahodno Antarktiko na levi. Zahodna Antarktika ali Mala Antarktika, ena od dveh glavnih regij Antarktike, je del te celine, ki leži na zahodni polobli in vključuje Antarktični polotok.
Poglej Antarktika in Zahodna Antarktika
Zajedavske uši
Zajedavske uši (znanstveno ime Phthiraptera, grško - phthir - uš + a (predpona) - brez + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 5000 opisanimi vrstami obligatnih zajedavcev, predstavniki katerih zajedajo na skoraj vseh redovih sesalcev in ptičev z izjemo stokovcev in netopirjev.
Poglej Antarktika in Zajedavske uši
Zaliv kitov
Zaliv kitov (Walvis Bay, afrikansko Walvisbaai, nemško Walfischbucht ali Walfischbai) je mesto v Namibiji in ime zaliva, ob katerem leži.
Poglej Antarktika in Zaliv kitov
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Antarktika in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Antarktika in Zemlja
Zgodovina Antarktike
Po odcepitvi od Gondvane je Antarktika počasi polzela na njen sedanji položaj okrog južnega tečaja.
Poglej Antarktika in Zgodovina Antarktike
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Antarktika in Zlato
.aq
.aq je internetna vrhnja državna domena (ccTLD) za Antarktiko (čeprav ni država).
Poglej Antarktika in .aq
1939
1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Antarktika in 1939
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Antarktika in 1945
Glej tudi
Antarktično območje
Celine
Polarna območja
Prav tako znan kot Antartika, Raziskovanje Antarktike.
, Falklandski otoki, Fimbulova ledena polica, Fitoplankton, Fizik, Fram (ladja), France, Geoffrey Chaucer, Geološka časovna lestvica, Geolog, Gliste, Glive, Gondvana, Gornik (veter), Gostota prebivalstva, Gozd, Grščina, Greenpeace, Hitri jurišni čoln, Hladna vojna, Iglavci, Indijska podcelina, Indijski ocean, ISO 3166, ISO 4217, James Clark Ross, James Cook, Jata, Jetrenjaki, Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki, Južna polobla, Južni ocean, Južni tečaj, Južni tečajnik, Jules Dumont d'Urville, Jupiter, Jura, Kambrij, Kartografija, Kiti, Kitolov, Klimatologija, Kongresna knjižnica, Kontinentalna polica, Kopno, Kotačniki, Kraljeva vojna mornarica, Kril, Kritosemenke, Krom, Krona, Led, Ledena polica, Ledena puščava, Ledene iglice, Ledeni pokrov, Ledenik, Lišaj, Lignji, Magmatska kamnina, Mahovi, Mars, Matthew Flinders, McDonnell Douglas DC-10, Melanin, Metamorfne kamnine, Meteorit, Meteorolog, Mezozoik, Mihail Lazarev, Mikrobiologija, Mikroorganizem, Mikroskopska velikost, Modrozelene cepljivke, Montrealski sporazum, Morska gladina, Nacionalna znanstvena fundacija, Nadcelina, Nadmorska višina, NASA, Nature, Nemčija, Nevretenčarji, Nikelj, Nova Gvineja, Oceanografija, Odsončje, Ogljikovodik, Ognjenik, Opeklina, Orka, Osončje, Ostrižnjaki, Otok Petra I., Ozon, Ozonska luknja, Ozonska plast, Padavine, Paleozoik, Parhelij, Peščenjak, Perm, Pesek, Pingvini, Planet, Platina, Plavutonožci, Pleistocen, Pliocen, Počasniki, Podnebna spremenljivost, Podnebne spremembe, Polarni sij, Polarno območje, Polži, Poskus, Prasevanje, Pravi tjulnji, Pršice, Prečrkovanje, Predkambrij, Prelom (geologija), Protisti, Prst (pedologija), Ptolemaj, Puščava, Rastline, Rastlinstvo, Riolit, Roald Amundsen, Rod (biologija), Rogovnjaki, Rossov otok, Rossova ledena polica, Rossovo morje, Rossovo odvisno ozemlje, Rusija, Ruska pravoslavna cerkev, Ruska vojna mornarica, Sagovci, Severna polobla, Seznam antarktičnih in podantarktičnih otokov, Seznam mednarodnih klicnih kod, Seznam raziskovalnih postaj na Antarktiki, Seznam ruskih raziskovalcev, Simetrija, Sinji kit, Sistem Pogodbe o Antarktiki, Skakači (členonožci), Skrilavec, Snežne alge, Sneg, Sončev veter, Sonce, Springer Science+Business Media, Srednja angleščina, Starorimska civilizacija, Stratigrafija, Stratosfera, Sublimacija, Svet, Svetlobno onesnaženje, Svetovni ocean, Sydney, Taljenje, Tektonika plošč, The New York Times, Tihi ocean, Toplokrvnost, Trias, Trilobiti, Troposfera, Tujerodna vrsta, Tundra, Turizem, Uhati tjulnji, Ultravijolično valovanje, Univerza Kalifornije, San Diego, Valuta, Vesoljski prostor, Vinsonov masiv, Voda, Vojna mornarica Združenih držav Amerike, Vostok (jezero), Vrečarji, Vretenčarji, Vzhodna polobla, Weddllovo morje, Zahodna Antarktika, Zajedavske uši, Zaliv kitov, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Zemlja, Zgodovina Antarktike, Zlato, .aq, 1939, 1945.