Kazalo
31 odnosi: Apsidna precesija, Apsidna točka, Apsidnica, Asteroid, Astrodinamika, Astronomija, Ekscentrična anomalija, Galaksija, Grščina, Hitrost, Jupiter, Keplerjevi zakoni, Komet, Kroženje, Latinščina, Luna, Mars, Merkur, Nebesno telo, Neptun, Odsončje, Planet, Pluton, Satelit, Saturn, Sonce, Točka, Uran (planet), Venera, Zemlja, Zvezda.
- Orbite
Apsidna precesija
Osončju ima veliko manjše izsrednosti in precesira z veliko manjšo hitrostjo, tako da so skoraj krožni in nespremenljivi s časom. po času (dω/d''t''). Apsídna precesíja (tírna precesíja ali orbitálna precesíja) je v nebesni mehaniki precesija (sukanje) krožnega tira (orbite) nebesnega telesa.
Poglej Apsidna točka in Apsidna precesija
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Poglej Apsidna točka in Apsidna točka
Apsidnica
Ekliptična ravnina v sistemu Sonce-Zemlja Apsídnica ali apsídna čŕta je v astrodinamiki namišljena daljica, ki jo določa vektor izsrednosti tira nebesnega telesa.
Poglej Apsidna točka in Apsidnica
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Apsidna točka in Asteroid
Astrodinamika
Ástrodinámika (tudi orbitálna mehánika) je uporaba nebesne mehanike pri praktičnih problemih gibanj raket in drugih vesoljskih plovil.
Poglej Apsidna točka in Astrodinamika
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Apsidna točka in Astronomija
Ekscentrična anomalija
Ekscentrična anomalija je označena z E. Ekscentrična anomalija (oznaka E) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.
Poglej Apsidna točka in Ekscentrična anomalija
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej Apsidna točka in Galaksija
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Apsidna točka in Grščina
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Apsidna točka in Hitrost
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Apsidna točka in Jupiter
Keplerjevi zakoni
Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.
Poglej Apsidna točka in Keplerjevi zakoni
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Apsidna točka in Komet
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Poglej Apsidna točka in Kroženje
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Apsidna točka in Latinščina
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Apsidna točka in Luna
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej Apsidna točka in Mars
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Apsidna točka in Merkur
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Poglej Apsidna točka in Nebesno telo
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Apsidna točka in Neptun
Odsončje
Odsónčje ali afélij je v astronomiji ena od dveh apsidnih točk in je skrajna točka Zemlje na tirnici okrog Sonca, kjer je Zemlja najbolj oddaljena od Sonca.
Poglej Apsidna točka in Odsončje
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Apsidna točka in Planet
Pluton
Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.
Poglej Apsidna točka in Pluton
Satelit
Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.
Poglej Apsidna točka in Satelit
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Apsidna točka in Saturn
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Apsidna točka in Sonce
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Apsidna točka in Točka
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Apsidna točka in Uran (planet)
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Apsidna točka in Venera
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Apsidna točka in Zemlja
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Apsidna točka in Zvezda
Glej tudi
Orbite
Prav tako znan kot Apastron, Apoapsida, Apoastron, Apogej, Apojovij, Apomelasma, Aponigrikon, Odzemlje, Periapsida, Periastron, Perigej, Perihelij, Perijovij, Perimelasma, Perinigrikon, Prisončje, Prizemlje.