Kazalo
108 odnosi: Alexis Bouvard, Amonijak, Astronomska enota, Astronomski simbol, Bar (enota), Bondov albedo, Cassini-Huygens, Daljnogled, Dan, Despina (luna), Epoha (astronomija), Etan, Evrazija, François Jean Dominique Arago, Francija, Friedrich Georg Wilhelm von Struve, Galateja (luna), Galileo Galilei, Geometrični albedo, George Biddell Airy, Heinrich Louis d'Arrest, Helij, Izsrednost, Japonščina, Johann Gottfried Galle, John Couch Adams, John Frederick William Herschel, Julijansko leto, Jupiter, Kelvin, Kitajščina, Konjunkcija (astronomija), Korejščina, Kraljevi astronom, Kraljevi observatorij Greenwich, Kuiperjev pas, Lagrangeeva točka, Larisa (luna), Luna, Magnetno polje, Magnetosfera, Metan, Meteorologija, Morje, Najada (luna), Naravni satelit, NASA, Navidezni sij, Neptun (mitologija), Neptunov Trojanec, ... Razširi indeks (58 več) »
- Astronomska telesa, odkrita leta 1846
- Ledeni orjaki
- Osončje
- Plinasti orjaki
- Zunanji planeti
Alexis Bouvard
Alexis Bouvard, francoski astronom, * 27. junij 1767, Contamines, Francija, † 7. junij 1843, Pariz, Francija.
Poglej Neptun in Alexis Bouvard
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Poglej Neptun in Amonijak
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Neptun in Astronomska enota
Astronomski simbol
Astronomski simboli so simboli, s katerimi se predstavljajo različna nebesna telesa, tj.
Poglej Neptun in Astronomski simbol
Bar (enota)
Bár (oznaka b) je v fiziki in mehaniki enota za merjenje tlaka ali napetosti.
Poglej Neptun in Bar (enota)
Bondov albedo
Bondov albedo (tudi sferni albedo ali bolometrični albedo) je delež celotne vzporedno vpadajoče svetlobe, ki se odbije s površine telesa (običajno nebesnega telesa).
Poglej Neptun in Bondov albedo
Cassini-Huygens
Umetniški prikaz utirjanja sonde Cassini v tirnico okrog Saturna. Centaur. Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) med preizkušanjem, 1997. Cassini-Huygens je skupni projekt vesoljskih agencij NASA, ESA in ASI in je vesoljska sonda, namenjena preučevanju Saturna in njegovih naravnih satelitov.
Poglej Neptun in Cassini-Huygens
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Poglej Neptun in Daljnogled
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Neptun in Dan
Despina (luna)
Despina (grško Δέσποινα: Despoina) je Neptunu tretji najbližji naravni satelit.
Poglej Neptun in Despina (luna)
Epoha (astronomija)
Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride.
Poglej Neptun in Epoha (astronomija)
Etan
Etan je kemična spojina s kemijsko formulo C2H6.
Poglej Neptun in Etan
Evrazija
Evrazija je geografsko-geološki izraz za Evropo in Azijo kot enotno celino.
Poglej Neptun in Evrazija
François Jean Dominique Arago
François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.
Poglej Neptun in François Jean Dominique Arago
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Neptun in Francija
Friedrich Georg Wilhelm von Struve
Friedrich Georg Wilhelm von Struve (Vasilij Jakovlevič Struve), nemško-ruski astronom in geodet, * 15. april 1793, Altona, Schleswig-Holstein, Nemčija, tedaj del Danske, † 23. november (11. november, ruski koledar) 1864, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija).
Poglej Neptun in Friedrich Georg Wilhelm von Struve
Galateja (luna)
Galateja (starogrško: Galáteja) je Neptunov četrti notranji naravni satelit.
Poglej Neptun in Galateja (luna)
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Poglej Neptun in Galileo Galilei
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Poglej Neptun in Geometrični albedo
George Biddell Airy
Sir George Biddell Airy, PRS, angleški astronom in matematik, * 27. julij 1801, Alnwick, grofija Northumberland, Anglija, † 2. januar 1892, Greenwich, sedaj del Londona, Anglija.
Poglej Neptun in George Biddell Airy
Heinrich Louis d'Arrest
Heinrich Louis d’Arrest, nemški astronom, * 13. julij 1822, Berlin, Nemčija, † 14. junij 1895, København, Danska.
Poglej Neptun in Heinrich Louis d'Arrest
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Neptun in Helij
Izsrednost
Vse vrste stožnic, urejene po naraščajoči izsrednosti. Ukrivljenost se z izsrednostjo zmanjšuje, nobene od teh krivulj pa se ne sekajo. Izsrédnost ali ekscéntričnost je število povezano z obliko stožnice.
Poglej Neptun in Izsrednost
Japonščina
Japónščina (japonsko 日本語, nihongo) je jezik izolat z več kot 125 milijoni govorcev, v prvi vrsti na Japonskem, kjer je državni in uradni jezik.
Poglej Neptun in Japonščina
Johann Gottfried Galle
Johann Gottfried Galle, nemški astronom, * 9. junij 1812, Pabsthaus pri Gräfenhainnichnu, Nemčija, † 19. julij 1910, Potsdam, Nemčija.
Poglej Neptun in Johann Gottfried Galle
John Couch Adams
John Couch Adams, FRS, angleški astronom in matematik, * 5. junij 1819, Laneast pri Launcestonu, grofija Cornwall, Anglija, † 21. januar 1892, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Neptun in John Couch Adams
John Frederick William Herschel
Sir John Frederick William Herschel, 1.
Poglej Neptun in John Frederick William Herschel
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Poglej Neptun in Julijansko leto
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Neptun in Jupiter
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Neptun in Kelvin
Kitajščina
Kitajščina (oz.) je jezik oz.
Poglej Neptun in Kitajščina
Konjunkcija (astronomija)
Prikaz vrst konjunkcij(inferior conjunction - notranja konjunkcija)(superior conjunction - zunanja konjunkcija) Venero Konjúnkcija ali prehòd (latinsko coniunctio - zveza.
Poglej Neptun in Konjunkcija (astronomija)
Korejščina
Koréjščina (glej spodaj) je uradni jezik v Korejah, tako v Severni kot v Južni.
Poglej Neptun in Korejščina
Kraljevi astronom
Kraljévi astronóm (angleško Astronomer Royal) je bil izvirno naziv za predstojnika Kraljevega observatorija Greenwich, od leta 1972 pa je preprosto častni naziv.
Poglej Neptun in Kraljevi astronom
Kraljevi observatorij Greenwich
Kraljevi observatorij Greenwich. Na vrhu Osmerokotne sobe je vidna časovna krogla. Prvo časovno kroglo v observatoriju je leta 1833 namestil kraljevi astronom John Pond. Kraljevi observatorij Greenwich Vzhodnem Sussexu Kraljevi observatorij Greenwich (izvirno (nekdaj Royal Greenwich Observatory ali RGO); koda IAU 000) je observatorij, ki ga je leta 1675 ustanovil kralj Karl II.
Poglej Neptun in Kraljevi observatorij Greenwich
Kuiperjev pas
astronomskih enotah. Kuiperjev pas (včasih imenovan Edgeworthov pas ali Edgeworth-Kuiperjev pas) je asteroidno področje v Osončju, ki se razteza od Neptunovega tira (na 30 a. e.) do 50 a. e. od Sonca in je bližji od Oortovega oblaka.
Poglej Neptun in Kuiperjev pas
Lagrangeeva točka
Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.
Poglej Neptun in Lagrangeeva točka
Larisa (luna)
Larisa je Neptunov notranji naravni satelit.
Poglej Neptun in Larisa (luna)
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Neptun in Luna
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Neptun in Magnetno polje
Magnetosfera
Magnetosfera je valjasto območje, ki obdaja Zemljo, v katerem je Sončev veter pospešen pod vplivom zemeljskega magnetnega polja.
Poglej Neptun in Magnetosfera
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Poglej Neptun in Metan
Meteorologija
Kumulusni oblak Meteorologija ali vremenoslovje je geofizikalna veda, ki obravnava procese in pojave v atmosferi in pojave, ki so soodvisni od njih.
Poglej Neptun in Meteorologija
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Neptun in Morje
Najada (luna)
Najada (grško Ναϊάδ-ες: Naiades) je Neptunu najbližji naravni satelit.
Poglej Neptun in Najada (luna)
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Neptun in Naravni satelit
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Poglej Neptun in NASA
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Poglej Neptun in Navidezni sij
Neptun (mitologija)
Bronzina Neptun je bog sladke vode in morja v rimski religiji.
Poglej Neptun in Neptun (mitologija)
Neptunov Trojanec
Neptunov Trojanec je nebesno telo (asteroid), ki ima isto obhodno dobo kot Neptun, in se nahaja v okolici Neptunove Lagrangeeve točke L4 (to je 60° pred Neptunom).
Poglej Neptun in Neptunov Trojanec
Neptunovi naravni sateliti
Triton tri dni po mimoletu sonde Voyager 2 avgusta 1989. Triton, manjši polmesc v spodnjem delu slike, je na tej sliki bližje kot Neptun. Neptun ima 14 znanih naravnih satelitov.
Poglej Neptun in Neptunovi naravni sateliti
Nereida (luna)
Nereida (grško Νηρηΐδα: Nereida) je Neptunov naravni satelit.
Poglej Neptun in Nereida (luna)
Observatorij Berlin
Observatorij Berlin Observatorij Berlin Observatorij Berlin (tudi Berlinski observatorij) (koda IAU 548 Berlin) je astronomski observatorij v Nemčiji.
Poglej Neptun in Observatorij Berlin
Opozicija (astronomija)
Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.
Poglej Neptun in Opozicija (astronomija)
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Neptun in Osončje
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Neptun in Ozračje
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Neptun in Planet
Planetni obroč
Saturnovih obročev, ki ga je naredila sonda Cassini-Huygens v juliju 2004 Zelo lepo vidni Saturnovi obroči Galilejeva slika Jupitrovega glavnega obroča infrardeči svetlobi Neptunovi obroči. Posnetek je naredila sonda Voyager 2. Planétni obróč (tudi ~ pŕstan) je obroč iz prahu in drugih manjših delcev, ki krožijo okoli planeta v področju, ki ima obliko zelo ploščatega diska.
Poglej Neptun in Planetni obroč
Plinasti orjak
Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.
Poglej Neptun in Plinasti orjak
Pluton
Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.
Poglej Neptun in Pluton
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Poglej Neptun in Pospešek
Pozejdon
Pozejdon s trizobom Pozejdon je bil v grški mitologiji bog morja.
Poglej Neptun in Pozejdon
Proteus (luna)
Proteus (grško Πρωτεύς: Proteus) je največji Neptunov notranji naravni satelit in drugi največji med vsemi Neptunovimi sateliti.
Poglej Neptun in Proteus (luna)
Radijski valovi
Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok.
Poglej Neptun in Radijski valovi
Rimska mitologija
Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.
Poglej Neptun in Rimska mitologija
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Neptun in Sankt Peterburg
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Neptun in Saturn
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Neptun in Sonce
Sploščenost
Sploščenost (tudi koeficient ekscesa ali koeficient sploščenosti) je v teoriji verjetnosti in statistiki vrednost, ki meri koničastost (ostrost vrha) verjetnostne porazdelitve realne slučajne spremenljivke.
Poglej Neptun in Sploščenost
Središče za male planete
Središče za male planete (tudi MPC ali) deluje v okviru Smithsonovega astrofizikalnega observatorija (SAO ali Smithsonian Astrophysical Observatory), ki je del Harvard-Smithsonovega astrofizikalnega središča (CfA ali Harvard–Smithsonian Center for Astrophysics), skupaj z Observatorijem Harvardovega kolidža (HCO ali Harvard College Observatory).
Poglej Neptun in Središče za male planete
Talasa (luna)
Tálasa (grško Θάλασσα: Talasa) je Neptunu drugi najbližji naravni satelit.
Poglej Neptun in Talasa (luna)
Težni pospešek
Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.
Poglej Neptun in Težni pospešek
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Neptun in Tir
Triton (luna)
Tríton (grško Τρίτων: Tríton) je največji naravni satelit planeta Neptun, ki ga je odkril William Lassell 10. oktobra 1846, to je le 17 dni po odkritju samega planeta.
Poglej Neptun in Triton (luna)
Trojanski asteroid
Hildškimi asteroidi (rjavo) Trojanski asteoridi (tudi Trojanska skupina asteroidov, oziroma Jupitrovi Trojanci) so velika skupina teles, ki se nahajajo v isti tirnici sistema Jupiter- Sonce.
Poglej Neptun in Trojanski asteroid
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Neptun in Uran (planet)
Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.
Poglej Neptun in Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Velika rdeča pega
Velika rdeča pega je anticiklonska nevihta (visokega pritiska) na planetu Jupiter, 22° južno od njegovega ekvatorja.
Poglej Neptun in Velika rdeča pega
Vesoljska sonda
Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.
Poglej Neptun in Vesoljska sonda
Vesoljski teleskop Hubble
Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.
Poglej Neptun in Vesoljski teleskop Hubble
Vesoljsko plovilo
Viking MVP Vesóljsko plovílo je vozilo, ki lahko potuje skozi vesoljski prostor.
Poglej Neptun in Vesoljsko plovilo
Veter
Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.
Poglej Neptun in Veter
Vietnamščina
Vietnamščina (vietnamsko tiếng Việt) je avstroazijski jezik razširjen na območju Vietnama.
Poglej Neptun in Vietnamščina
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Neptun in Voda
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Neptun in Vodik
Voyager 2
Voyager 2 Voyager 2 je vesoljska sonda, ki je bila izstreljena leta 1977.
Poglej Neptun in Voyager 2
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Neptun in Vrtenje
Vrtilna doba
Vrtílna dôba (tudi rotacíjska perióda) je čas, ki ga nebesno telo potrebuje za en obrat okrog svoje osi vrtenja glede na zvezde.
Poglej Neptun in Vrtilna doba
Vzvratno gibanje
Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.
Poglej Neptun in Vzvratno gibanje
William Lassell
William Lassell, angleški trgovec in astronom, * 18. junij 1799, Bolton, grofija Lancashire, Anglija, † 5. oktober 1880, Maidenhead, Berkshire, Anglija.
Poglej Neptun in William Lassell
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Neptun in Zemlja
Zemljin polmer
Oblika Zemlje - pretirano Zemljin premer Zêmljin polmér (tudi ~ pólmér) (pogoste označbe r🜨, rZ, rE) je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini.
Poglej Neptun in Zemljin polmer
Zemljina masa
Nasinim satelitom LAGEOS so točno izmerili Zemljino gravitacijo in z njo njeno maso. Zemljina masa (oznaka M🜨) je v astronomiji enota za maso Zemlje.
Poglej Neptun in Zemljina masa
(385571) Otrera
(385571) Otrera ali 2004 UP 10 je Neptunov trojanec v Lagrangeevi točki L4 (to pomeni, da je za okoli 60° pred Neptunom).
Poglej Neptun in (385571) Otrera
11. april
11.
Poglej Neptun in 11. april
17. julij
17.
Poglej Neptun in 17. julij
1846
1846 (MDCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Neptun in 1846
1989
1989 MCMLXXXIX je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Neptun in 1989
1994
1994 (MCMXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Neptun in 1994
2. november
2.
Poglej Neptun in 2. november
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Neptun in 20. stoletje
2001 QR322
2001 QR322 ali 2001 QR 322 je Neptunov trojanec v Lagrangeevi točki L4 (to pomeni, da je za okoli 60° pred Neptunom).
Poglej Neptun in 2001 QR322
2005 TN53
2005 TN53 ali 2005 TN 53 je Neptunov trojanec v Lagrangeevi točki L4 (to pomeni, da je za okoli 60° pred Neptunom).
Poglej Neptun in 2005 TN53
2009
2009 (MMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na četrtek.
Poglej Neptun in 2009
2010
2010 (MMX) je navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Neptun in 2010
29. december
29.
Poglej Neptun in 29. december
385695 Clete
(385695) 2005 TO74 ali (385695) 2005 TO74 je Neptunov trojanec v Lagrangeevi točki L4 (to pomeni, da je za okoli 60° pred Neptunom).
Poglej Neptun in 385695 Clete
7. februar
7.
Poglej Neptun in 7. februar
Glej tudi
Astronomska telesa, odkrita leta 1846
Ledeni orjaki
Osončje
Plinasti orjaki
Zunanji planeti
Prav tako znan kot Neptun (planet).