Kazalo
36 odnosi: Atmosfera nebesnega telesa, Barva, Daljnogled, Dan, Ekvator, Energija, Fosfor, Galileo Galilei, Gibanje, Giovanni Domenico Cassini, Jupiter, Kilometer, Metan, Milijon, Neptun, Oblak, Planet, Plin, Plinasti orjak, Površina, Rdeča, Robert Hooke, Stoletje, Toplota, Ura, Valovanje, Vesoljska sonda, Vesoljsko plovilo, Voyager 1, Vrtenje, Vrtilna doba, Zemlja, 1610, 1665, 1979, 25. februar.
- 1830 v znanosti
- Jupiter
- Vrtinci
Atmosfera nebesnega telesa
Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.
Poglej Velika rdeča pega in Atmosfera nebesnega telesa
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Velika rdeča pega in Barva
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Poglej Velika rdeča pega in Daljnogled
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Velika rdeča pega in Dan
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Velika rdeča pega in Ekvator
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Velika rdeča pega in Energija
Fosfor
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.
Poglej Velika rdeča pega in Fosfor
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Poglej Velika rdeča pega in Galileo Galilei
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Velika rdeča pega in Gibanje
Giovanni Domenico Cassini
Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.
Poglej Velika rdeča pega in Giovanni Domenico Cassini
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Velika rdeča pega in Jupiter
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Velika rdeča pega in Kilometer
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Poglej Velika rdeča pega in Metan
Milijon
Milijón (in ne miljon) je tisoč tisočic.
Poglej Velika rdeča pega in Milijon
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Velika rdeča pega in Neptun
Oblak
Kumulusni oblak nevihto. Oblák je pojav v Zemljinem ozračju, v katerem so zgoščeni vodni hlapi ali kristalčki ledu, premera manj kot 0,01 mm.
Poglej Velika rdeča pega in Oblak
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Velika rdeča pega in Planet
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Velika rdeča pega in Plin
Plinasti orjak
Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.
Poglej Velika rdeča pega in Plinasti orjak
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Velika rdeča pega in Površina
Rdeča
Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe.
Poglej Velika rdeča pega in Rdeča
Robert Hooke
Hookov mikroskop po litografiji iz ''Micrographie'' obroči drugi na drugega v svoji risbi Saturna Robert Hooke, angleški fizik in zdravnik, * 18. julij 1635, Freshwater, otok Wight, grofija Hampshire, Anglija, † 3. marec 1703, London.
Poglej Velika rdeča pega in Robert Hooke
Stoletje
Stolétje je doba, dolga sto let.
Poglej Velika rdeča pega in Stoletje
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Velika rdeča pega in Toplota
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej Velika rdeča pega in Ura
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Poglej Velika rdeča pega in Valovanje
Vesoljska sonda
Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.
Poglej Velika rdeča pega in Vesoljska sonda
Vesoljsko plovilo
Viking MVP Vesóljsko plovílo je vozilo, ki lahko potuje skozi vesoljski prostor.
Poglej Velika rdeča pega in Vesoljsko plovilo
Voyager 1
Nasinega umetnika. Voyager 1 (Potnik 1) je 815 kg težka ameriška vesoljska sonda brez posadke.
Poglej Velika rdeča pega in Voyager 1
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Velika rdeča pega in Vrtenje
Vrtilna doba
Vrtílna dôba (tudi rotacíjska perióda) je čas, ki ga nebesno telo potrebuje za en obrat okrog svoje osi vrtenja glede na zvezde.
Poglej Velika rdeča pega in Vrtilna doba
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Velika rdeča pega in Zemlja
1610
1610 (MDCX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Velika rdeča pega in 1610
1665
1665 (MDCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Velika rdeča pega in 1665
1979
1979 (MCMLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Velika rdeča pega in 1979
25. februar
25.
Poglej Velika rdeča pega in 25. februar