Kazalo
33 odnosi: Dan, Ekvator, Gravitacijsko polje, Hiperion (luna), Izrek o vrtilni količini, Jupiter, Krogla, Latinščina, Luna, Magnetno polje, Mars, Merkur, Nebesno telo, Neptun, Orbitalna perioda, Os vrtenja, Pluton, Precesija, Saturn, Siderski dan, Simetrija, Sočasno vrtenje, Sonce, Teorija kaosa, Togo telo, Ura, Uran (planet), Venera, Vrtilna količina, Vztrajnostni moment, Vzvratno gibanje, Zemlja, Zvezda.
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Vrtilna doba in Dan
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Vrtilna doba in Ekvator
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Poglej Vrtilna doba in Gravitacijsko polje
Hiperion (luna)
Hipérion (tudi Hipejron) (grško ‘Υπερίων: 'Yperíon) je Saturnov naravni satelit.
Poglej Vrtilna doba in Hiperion (luna)
Izrek o vrtilni količini
Izrèk ò vrtílni količíni pove, da je sprememba vrtilne količine telesa glede na izbrano osišče v časovni enoti, enaka vsoti sunkov vseh zunanjih navorov: Kadar na telo ne delujejo zunanji navori (M.
Poglej Vrtilna doba in Izrek o vrtilni količini
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Vrtilna doba in Jupiter
Krogla
Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.
Poglej Vrtilna doba in Krogla
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Vrtilna doba in Latinščina
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Vrtilna doba in Luna
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Vrtilna doba in Magnetno polje
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej Vrtilna doba in Mars
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Vrtilna doba in Merkur
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Poglej Vrtilna doba in Nebesno telo
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Vrtilna doba in Neptun
Orbitalna perioda
Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).
Poglej Vrtilna doba in Orbitalna perioda
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Poglej Vrtilna doba in Os vrtenja
Pluton
Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.
Poglej Vrtilna doba in Pluton
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Poglej Vrtilna doba in Precesija
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Vrtilna doba in Saturn
Siderski dan
nadglavišču. V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan). Sidérski dan ali zvézdni dan je čas med dvema zaporednima kulminacijama zelo oddaljene zvezde.
Poglej Vrtilna doba in Siderski dan
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Poglej Vrtilna doba in Simetrija
Sočasno vrtenje
kroži. Sočasno vrtenje ali sinhrona rotacija je v astronomiji poseben način kroženja nebesnega telesa okrog osrednjega telesa, pri katerem se krožeče telo med enim obkroženjem zavrti okrog lastne osi točno enkrat.
Poglej Vrtilna doba in Sočasno vrtenje
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Vrtilna doba in Sonce
Teorija kaosa
dvojnega nihala palice prikazuje kaotično obnašanje. Če nihalo začne nihati z malo drugačnimi začetnimi pogoji, se bo izrisala popolnoma drugačna pot. Dvojno nihalo palice je eden izmed najpreprostejših dinamičnih sistemov s kaotično rešitvijo. Teoríja káosa je področje študija v matematiki, ki se uporablja v več disciplinah, kot so meteorologija, sociologija, inženirstvo, ekonomija, biologija in filozofija.
Poglej Vrtilna doba in Teorija kaosa
Togo telo
Tógo teló je v fiziki idealizacija končnorazsežnega trdnega telesa, pri kateri se zanemari deformacijo in privzame, da se razdalja med poljubnima izbranima točkama telesa ne spreminja, tudi če nanj delujejo zunanje sile.
Poglej Vrtilna doba in Togo telo
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej Vrtilna doba in Ura
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Vrtilna doba in Uran (planet)
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Vrtilna doba in Venera
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Poglej Vrtilna doba in Vrtilna količina
Vztrajnostni moment
Skakalki v vodo zmanjšata svoj vztrajnostni moment, da bi povečali hitrost vrtenja Másni vztrájnostni momênt je skalarna fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med navorom in kotnim pospeškom pri vrtenju togega telesa okrog nepremične osi.
Poglej Vrtilna doba in Vztrajnostni moment
Vzvratno gibanje
Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.
Poglej Vrtilna doba in Vzvratno gibanje
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Vrtilna doba in Zemlja
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Vrtilna doba in Zvezda
Prav tako znan kot Rotacijska perioda, Vrtilna perioda.