Kazalo
42 odnosi: Dinamika, Elipsoid, Enačba, Fizika, Gibalna količina, Gibanje, Halleyjev komet, Hitrost, I, Integral, J, Kinetična energija, Kocka, Komet, Kotna hitrost, Kotni pospešek, Kroženje, Krogla, Kvader, Masa, Navor, Nevtronska zvezda, Newtonovi zakoni gibanja, Nihalo, Os vrtenja, Piramida, Planet, Pospešek, Sferoid, Sila, Sploščeni sferoid, Steinerjev izrek, Stožec, Telo, Točkasto telo, Togo telo, Torus, Translacija, Valj, Vrtenje, Vztrajnostni polmer, Zemlja.
- Vrtenje
Dinamika
Dinamika je veja mehanike, ki obravnava gibanje teles.
Poglej Vztrajnostni moment in Dinamika
Elipsoid
Elipsoid z osmi ''(a, b, c).
Poglej Vztrajnostni moment in Elipsoid
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Poglej Vztrajnostni moment in Enačba
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Vztrajnostni moment in Fizika
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Poglej Vztrajnostni moment in Gibalna količina
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Vztrajnostni moment in Gibanje
Halleyjev komet
Nasinim Kuiperjevim zračnim observatorijem Halleyjev komet z uradno oznako 1P/Halley je komet, ki ga je moč videti s prostim očesom vsakih 75 ali 76 let, ko se nahaja v svojem prisončju.
Poglej Vztrajnostni moment in Halleyjev komet
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Vztrajnostni moment in Hitrost
I
I i I je deseta črka slovenske abecede.
Poglej Vztrajnostni moment in I
Integral
Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.
Poglej Vztrajnostni moment in Integral
J
J j J je enajsta črka slovenske abecede.
Poglej Vztrajnostni moment in J
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Poglej Vztrajnostni moment in Kinetična energija
Kocka
Kócka, heksaéder, šestérec ali šestêrec je pravilni polieder omejen s šestimi kvadrati.
Poglej Vztrajnostni moment in Kocka
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Vztrajnostni moment in Komet
Kotna hitrost
Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.
Poglej Vztrajnostni moment in Kotna hitrost
Kotni pospešek
Kótni pospéšek je v fiziki količina, določena kot odvod kotne hitrosti po času.
Poglej Vztrajnostni moment in Kotni pospešek
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Poglej Vztrajnostni moment in Kroženje
Krogla
Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.
Poglej Vztrajnostni moment in Krogla
Kvader
Kvader Kvader (tudi kuboid) je geometrijsko telo - pokončna prizma, ki ima za osnovno ploskev pravokotnik.
Poglej Vztrajnostni moment in Kvader
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Vztrajnostni moment in Masa
Navor
Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.
Poglej Vztrajnostni moment in Navor
Nevtronska zvezda
alt.
Poglej Vztrajnostni moment in Nevtronska zvezda
Newtonovi zakoni gibanja
Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.
Poglej Vztrajnostni moment in Newtonovi zakoni gibanja
Nihalo
Lego ovire je moč spreminjati. Na spodnjem delu stojala je lesena plošča z vrisanimi tirnicami nihajoče uteži pri različnih legah ovirehttp://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Nihálo je telo, sposobno nihati.
Poglej Vztrajnostni moment in Nihalo
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Poglej Vztrajnostni moment in Os vrtenja
Piramida
Egipčanske piramide v Gizah posnete iz zraka Piramida Lune, Teotihuacan Tempelj Prasat Thom v Koh Ker Piramida Güímar, Tenerife, Španija Madghacen, kraljeva grobnica, starodavna Alžirija (Numidia) Piramída je v gradbeništvu in arhitekturi trirazsežna struktura v obliki matematične piramide.
Poglej Vztrajnostni moment in Piramida
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Vztrajnostni moment in Planet
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Poglej Vztrajnostni moment in Pospešek
Sferoid
Nastanek sploščenega sfreroida. Elipsa se vrti okrog krajše osi. Sferoid je ploskev drugega reda, ki se jo dobi z vrtenjem elipse okrog ene izmed njenih glavnih (velika in mala os) osi.
Poglej Vztrajnostni moment in Sferoid
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Vztrajnostni moment in Sila
Sploščeni sferoid
Sploščeni sferoid Splôščeni sferoíd (tudi splôščéni ~) ali splôščeni rotacíjski elipsoíd je geometrijsko telo, ki ima eno krajšo os in dve enako dolgi osi.
Poglej Vztrajnostni moment in Sploščeni sferoid
Steinerjev izrek
Masni vztrajnostni moment valja okrog tvorilke ζ Steinerjev izrek za vztrajnostni moment ploskve Steinerjev izrek (tudi Huygens-Steinerjev izrek ali redkeje izrek o vzporedni osi) v fiziki podaja masni vztrajnostni moment Jζ togega telesa okrog dane osi vrtenja ζ: kjer je J* vztrajnostni moment okrog vzporedne osi skozi težišče telesa, m masa telesa in r* pravokotna razdalja med osema.
Poglej Vztrajnostni moment in Steinerjev izrek
Stožec
Pokončni in poševni krožni stožec Posplošeni stožec Stožec je geometrijsko telo.
Poglej Vztrajnostni moment in Stožec
Telo
Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.
Poglej Vztrajnostni moment in Telo
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Poglej Vztrajnostni moment in Točkasto telo
Togo telo
Tógo teló je v fiziki idealizacija končnorazsežnega trdnega telesa, pri kateri se zanemari deformacijo in privzame, da se razdalja med poljubnima izbranima točkama telesa ne spreminja, tudi če nanj delujejo zunanje sile.
Poglej Vztrajnostni moment in Togo telo
Torus
Torus sfero. Tórus (ali svítek) je rotacijska ploskev, ki nastane z vrtenjem krožnice okrog osi, ki je koplanarna s krožnico.
Poglej Vztrajnostni moment in Torus
Translacija
Translacija Translácija ali vzporédni premík je v fiziki gibanje togega telesa, pri katerem se njegovi deli gibljejo po vzporednih krivuljah, tako da ostaja telo ves čas vzporedno z začetno lego.
Poglej Vztrajnostni moment in Translacija
Valj
Pokončni krožni valj Válj je geometrijsko telo.
Poglej Vztrajnostni moment in Valj
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Vztrajnostni moment in Vrtenje
Vztrajnostni polmer
Vztrájnostni polmér plôskve je fizikalna količina, določena glede na izbrano nepremično os vrtenja kot kvadratni koren količnika med vztrajnostnim momentom ploskve I in ploščine ploskve S. Po navadi ga označujemo z malo črko i, v tujejezični literaturi pa s črko r.
Poglej Vztrajnostni moment in Vztrajnostni polmer
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Vztrajnostni moment in Zemlja
Glej tudi
Vrtenje
Prav tako znan kot Masni vztrajnostni moment, Vtrajnostni moment ploskve.