Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Komet

Index Komet

Prikaz kometa Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

69 odnosi: Aminokislina, Amonijak, Apsidna točka, Asteroid, Astronomska enota, Astronomsko telo, Atom, Cianovodikova kislina, Ekliptika, Etan, Etanol, Formaldehid, Fotoelektrični pojav, Foton, Grščina, Halleyjev komet, Hiperbola, Izsrednost, Jupiter, Jupitrova družina kometov, Komet, Komet Catalina-LINEAR, Komet Swift-Tuttle, Kreutzova družina kometov, Kuiperjev pas, Las, Leto, Magnetno polje, Magnetosfera, Mednarodna astronomska zveza, Metan, Metanol, Meteorski roj, Molekula, Naklon tira, Ogljikov dioksid, Ogljikov monoksid, Ogljikovodik, Oortov oblak, Orbitalna perioda, Organska spojina, Orionidi, Osončje, Parabola, Perzeidi, Plazma (fizika), Plin, Razpršeni disk, Rentgenski žarki, Seznam neperiodičnih kometov, ..., Seznam periodičnih kometov, Sončev veter, Tlak, Ultravijolično valovanje, Vesoljski teleskop Hubble, Voda, Vzvratno gibanje, Začasno označevanje nebesnih teles, Zvezda, 118401 LINEAR, 1540, 1994, 1996, 2008, 2060 Hiron, 4015 Wilson-Harrington, 60558 Eheklej, 76 (število), 7968 Elst-Pizarro. Razširi indeks (19 več) »

Aminokislina

Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.

Novo!!: Komet in Aminokislina · Poglej več »

Amonijak

Amonijak (tudi azan ali amonijak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.

Novo!!: Komet in Amonijak · Poglej več »

Apsidna točka

Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.

Novo!!: Komet in Apsidna točka · Poglej več »

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Novo!!: Komet in Asteroid · Poglej več »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a.e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Novo!!: Komet in Astronomska enota · Poglej več »

Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

Novo!!: Komet in Astronomsko telo · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Novo!!: Komet in Atom · Poglej več »

Cianovodikova kislina

Cianovodikova kislina (tudi vodikov cianid) je spojina z molekulsko formulo HCN, ki nastane, ko plinasti vodikov cianid raztopimo v vodi.

Novo!!: Komet in Cianovodikova kislina · Poglej več »

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Novo!!: Komet in Ekliptika · Poglej več »

Etan

Etan je kemična spojina s kemijsko formulo C2H6.

Novo!!: Komet in Etan · Poglej več »

Etanol

Etanol, tudi etilni alkohol, je alkohol s kemijsko formulo je C2H5OH.

Novo!!: Komet in Etanol · Poglej več »

Formaldehid

Formaldehid ali metanal (nomenklatura IUPAC) je organska kemijska spojina in najenostavnejši aldehid z empirično formulo CH2O.

Novo!!: Komet in Formaldehid · Poglej več »

Fotoelektrični pojav

Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.

Novo!!: Komet in Fotoelektrični pojav · Poglej več »

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Novo!!: Komet in Foton · Poglej več »

Grščina

Gŕščina (grško: Elliniká) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Novo!!: Komet in Grščina · Poglej več »

Halleyjev komet

Nasinim Kuiperjevim zračnim observatorijem Halleyjev komet z uradno oznako 1P/Halley je komet, ki ga je moč videti s prostim očesom vsakih 75 ali 76 let, ko se nahaja v svojem prisončju.

Novo!!: Komet in Halleyjev komet · Poglej več »

Hiperbola

Hiperbola je ena izmed stožnic.

Novo!!: Komet in Hiperbola · Poglej več »

Izsrednost

Vse vrste stožnic, urejene po naraščajoči izsrednosti. Ukrivljenost se z izsrednostjo zmanjšuje, nobene od teh krivulj pa se ne sekajo. Izsrédnost ali ekscéntričnost je število povezano z obliko stožnice.

Novo!!: Komet in Izsrednost · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Novo!!: Komet in Jupiter · Poglej več »

Jupitrova družina kometov

Jupitrova družina kometov je skupina kometov, ki imajo naslednje lastnosti: 1.

Novo!!: Komet in Jupitrova družina kometov · Poglej več »

Komet

Prikaz kometa Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Novo!!: Komet in Komet · Poglej več »

Komet Catalina-LINEAR

Komet Catalina-LINEAR ali 227P/Catalina-LINEAR je periodični komet z obhodno dobo okoli 6,8 let.

Novo!!: Komet in Komet Catalina-LINEAR · Poglej več »

Komet Swift-Tuttle

Komet Swift-Tuttle (uradna oznaka 109P/ Swift-Tuttle) je periodični komet z obhodno dobo približno 133,3 let.

Novo!!: Komet in Komet Swift-Tuttle · Poglej več »

Kreutzova družina kometov

SOHO kaže Kreutzov blizusončev komet z lepo vidnim repom, ki je usmerjen proti Soncu Kreutzova družina kometov ali Kreutzovi blizusončevi kometi so kometi družine, ki na svoji poti v periheliju (prisončju) pridejo v bližino Sonca.

Novo!!: Komet in Kreutzova družina kometov · Poglej več »

Kuiperjev pas

astronomskih enotah. Kuiperjev pas (včasih imenovan Edgeworthov pas ali Edgeworth-Kuiperjev pas) je asteroidno področje v Osončju, ki se razteza od Neptunovega tira (na 30 a. e.) do 50 a. e. od Sonca in je bližji od Oortovega oblaka.

Novo!!: Komet in Kuiperjev pas · Poglej več »

Las

Človeški las pri 200-kratni povečavi. Lás je dlaka na lasišču, zgrajena iz roževine, ki jo tvori keratin.

Novo!!: Komet in Las · Poglej več »

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.

Novo!!: Komet in Leto · Poglej več »

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Novo!!: Komet in Magnetno polje · Poglej več »

Magnetosfera

Magnetosfera je valjasto območje, ki obdaja Zemljo, v katerem je Sončev veter pospešen pod vplivom zemeljskega magnetnega polja.

Novo!!: Komet in Magnetosfera · Poglej več »

Mednarodna astronomska zveza

Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.

Novo!!: Komet in Mednarodna astronomska zveza · Poglej več »

Metan

Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.

Novo!!: Komet in Metan · Poglej več »

Metanol

Brez opisa.

Novo!!: Komet in Metanol · Poglej več »

Meteorski roj

Meteorski roj (tudi meteorski dež) je nebesni pojav pri katerem se vidi večje število meteorjev, ki navidezno izvirajo iz ene točke.

Novo!!: Komet in Meteorski roj · Poglej več »

Molekula

Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Novo!!: Komet in Molekula · Poglej več »

Naklon tira

''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.

Novo!!: Komet in Naklon tira · Poglej več »

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin(zgornje vrelišče je narobe) s kemijsko formulo CO2.

Novo!!: Komet in Ogljikov dioksid · Poglej več »

Ogljikov monoksid

Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo CO.

Novo!!: Komet in Ogljikov monoksid · Poglej več »

Ogljikovodik

Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.

Novo!!: Komet in Ogljikovodik · Poglej več »

Oortov oblak

Oortov oblak (včasih ga imenujejo Öpik-Oortov oblak) je domnevno območje kometov, oddaljeno od Sonca okoli 50.000 do 100.000 a.e. (približno na 1.000 kratni razdalji Plutona od Sonca).

Novo!!: Komet in Oortov oblak · Poglej več »

Orbitalna perioda

Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).

Novo!!: Komet in Orbitalna perioda · Poglej več »

Organska spojina

Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik.

Novo!!: Komet in Organska spojina · Poglej več »

Orionidi

Ozvezdje Oriona Orionidi so meteorji, ki pripadajo vsakoletnemu meteorskemu roju.

Novo!!: Komet in Orionidi · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: Komet in Osončje · Poglej več »

Parabola

Parabola Parábola je geometrijsko mesto točk ravnine, ki so od dane premice (vodnica parabole) enako oddaljene kot od dane točke (gorišča parabole).

Novo!!: Komet in Parabola · Poglej več »

Perzeidi

Perzeidi so meteorji, ki pripadajo vsakoletnemu meteorskemu roju.

Novo!!: Komet in Perzeidi · Poglej več »

Plazma (fizika)

Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.

Novo!!: Komet in Plazma (fizika) · Poglej več »

Plin

Skladišče naravnega plina, enega izmed obnovljivih virov energije Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Novo!!: Komet in Plin · Poglej več »

Razpršeni disk

Disnomija (levo) Razpršeni disk je oddaljeno področje Sončevega sistema, kjer se nahaja zelo malo asteroidov.

Novo!!: Komet in Razpršeni disk · Poglej več »

Rentgenski žarki

Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 10 in 0,01 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).

Novo!!: Komet in Rentgenski žarki · Poglej več »

Seznam neperiodičnih kometov

Med neperiodične komete se šteje tiste komete, ki imajo obhodno dobo 200 let in več.

Novo!!: Komet in Seznam neperiodičnih kometov · Poglej več »

Seznam periodičnih kometov

Kot periodični kometi se obravnavajo tisti kometi, ki imajo obhodno dobo manjšo od 200 let ali pa tisti, ki so jih opazovali pri več kot enem prehodu prisončja.

Novo!!: Komet in Seznam periodičnih kometov · Poglej več »

Sončev veter

Sónčev véter je tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.

Novo!!: Komet in Sončev veter · Poglej več »

Tlak

Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.

Novo!!: Komet in Tlak · Poglej več »

Ultravijolično valovanje

vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.

Novo!!: Komet in Ultravijolično valovanje · Poglej več »

Vesoljski teleskop Hubble

magnetometrov. Discovery med drugo servisno odpravo STS-82 leta 1997. Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.

Novo!!: Komet in Vesoljski teleskop Hubble · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je kemijska spojina in polarna molekula, pri standardnih pogojih tekočina s kemijsko molekulsko formulo H2O.

Novo!!: Komet in Voda · Poglej več »

Vzvratno gibanje

Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.

Novo!!: Komet in Vzvratno gibanje · Poglej več »

Začasno označevanje nebesnih teles

Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.

Novo!!: Komet in Začasno označevanje nebesnih teles · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso. Zvezdni soj je posledica jedrskih reakcij, katerih oddano energijo ljudje vidimo kot svetlobo ali, v primeru Sonca, čutimo kot toploto. Zvezde so na videz svetleče točke na nočnem nebu, ki utripajo zaradi učinkov Zemeljskega ozračja. svetlobi, 7. junija 1992, slika NASA. V znanstvenem izrazoslovju so zvezde določene kot samogravitacijske krogle plazme v hidrostatičnem ravnovesju, ki ga ustvarja njena lastna energija s pomočjo jedrskega zlivanja. Energija, ki jo v vesoljski prostor sevajo zvezde, je elektromagnetno sevanje (večinoma vidno svetlobo) in tok nevtrinov. Navidezna svetlost je merjena po svetlobi, ki jo oddaja kot svetla točka na nebu in izražena z navideznim sijem. V vsakdanjem pogovoru o nebesnih telesih beseda »zvezda« ne sledi nujno prejšnji definiciji, ampak lahko pomeni tudi kako drugo svetleče astronomsko telo, npr. planete in celo meteorje (»zvezdne utrinke« ali »padajoče zvezde«). Ta telesa niso zvezde, saj jih ne vidimo zaradi njihove lastne svetlobe, temveč ker odbijajo svetlobo drugih virov. Od pravih zvezd jih lahko ločimo, ker na nebu ne migetajo. Prave zvezde navidez migetajo zaradi zemeljskega ozračja. Sonce je edina zvezda dovolj blizu Zemlje, da jo vidimo kot večjo okroglo ploskev. Prav tako je Sonce ena redkih zvezd, ki je vidna tudi podnevi. Ostalih zvezd podnevi zaradi močnega sončevega soja praviloma ne opazimo. Druga najbližja zvezda Zemlji je Proksima Kentavra (»Najbližja Kentavra«), ki je oddaljena 4,2 svetlobni leti. Če bi potovali do Proksime Kentavra s francoskim vlakom TGV z največjo hitrostjo 515,3 km/h, bi potrebovali do tja okoli 8,86 milijonov let. Glej tudi seznam najbližjih zvezd. Astronomi ocenjujejo, da je v znanem Vesolju vsaj 7 zvezd. To je 70.000 000.000.000.000.000.000, kar je 230 milijard krat več od 300 milijard zvezd, ki so v naši Galaksiji (Rimski cesti). Večina zvezd je starih med 1 milijardo in 10 milijardami let. Nekatere od teh zvezd so celo še starejše (13,7 milijard let), kar je po najnovejših teorijah ugotovljena starost Vesolja. (glej Prapok in razvoj zvezd.) Njihov obseg in velikost se razteza od majhnih nevtronskih zvezd (ki so dejansko mrtve zvezde) ne večje kot milijonsko mesto, do nadorjakinj kot je npr. Severnica (Polara) in Betelgeza v ozvezdju Oriona, katere premer je skoraj 1000-krat večji od Sonca — približno 1,6 milijard kilometrov. Vendar pa ima Betelgeza veliko manjšo gostoto kot naše Sonce. Ena izmed najbolj masivnih zvezd je Eta Gredlja (η Carinae), z maso od 100 do 150-krat večjo od Sončeve mase (2 kg). Zvezdna astronomija je raziskovanje zvezd in pojavov, ki jih ustvarjajo različne pojavne oblike in razvojne stopnje zvezd. Veliko zvezd je gravitacijsko vezanih z drugimi zvezdami in tvorijo dvojne zvezde. Večje skupine zvezd imenujemo zvezde kopice (kroglaste in razsute). Zvezde po vesoljskem prostoru niso enakomerno razporejene - zajete so v skupine zvezd (»zvezdne sestave«), ki jim rečemo galaksije. Tipično galaksijo sestavlja več sto milijard zvezd.

Novo!!: Komet in Zvezda · Poglej več »

118401 LINEAR

118401 LINEAR (mednarodno ime je 118401 LINEAR, kot komet pa ga označujejo z oznako 176P|LINEAR, znan je tudi kot komet LINEAR 52) je asteroid, ki pripada družini Temida in je komet asteroidnega pasu.

Novo!!: Komet in 118401 LINEAR · Poglej več »

1540

1540 (MDXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Komet in 1540 · Poglej več »

1994

1994 (MCMXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Komet in 1994 · Poglej več »

1996

1996 (MCMXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Komet in 1996 · Poglej več »

2008

2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.

Novo!!: Komet in 2008 · Poglej več »

2060 Hiron

2060 Hiron (mednarodno ime asteroida je 2060 Chiron, kot komet pa ga označujejo 95P|Hiron oziroma z uradno oznako 95P/Chiron) je asteroid tipa B (po Tholenu) oziroma tipa Cb (po SMASS), ki spada v skupino kentavrov.

Novo!!: Komet in 2060 Hiron · Poglej več »

4015 Wilson-Harrington

Komet Wilson-Harrington ali 107P/Wilson-Harrington (kot asteroid ima oznako 4015 Wilson-Harrington) je periodični komet/asteroid z obhodno dobo okoli 4,3 let.

Novo!!: Komet in 4015 Wilson-Harrington · Poglej več »

60558 Eheklej

60558 Eheklej (mednarodno ime je 60558 Echeclus, kot komet pa ga označujejo z uradno oznako 174P|Echeclus) je asteroid, ki spada v skupino kentavrov.

Novo!!: Komet in 60558 Eheklej · Poglej več »

76 (število)

76 (šéstinsédemdeset) je naravno število, za katero velja velja 76.

Novo!!: Komet in 76 (število) · Poglej več »

7968 Elst-Pizarro

7968 Elst-Pizarro (mednarodno ime je tudi 7968 Elst-Pizarro, kot komet pa ga označujejo 133P/Elst-Pizarro) je asteroid, ki se nahaja v glavnem asteroidnem pasu.

Novo!!: Komet in 7968 Elst-Pizarro · Poglej več »

Preusmerja sem:

Koma (komet), Kometi in meteorji.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »