Kazalo
88 odnosi: Aminokislina, Amonijak, Apsidna točka, Asteroid, Astronomska enota, Astronomsko telo, Atom, C/2020 F3 (NEOWISE), Cianovodikova kislina, Daljnogled, Ekliptika, Elipsoid, Enckejev komet, Etan, Etanol, Formaldehid, Fotoelektrični pojav, Foton, Gram, Grščina, Halleyjev komet, Hiperbola, Ion, Ionizacija, Izsrednost, Jupiter, Jupitrova družina kometov, Kilogram, Komet, Komet Čurjumov-Gerasimenko, Komet Borrelly, Komet Catalina-LINEAR, Komet Giacobini-Zinner, Komet Grigg-Skjellerup, Komet Hale-Bopp, Komet Holmes, Komet Hyakutake, Komet McNaught, Komet Swift-Tuttle, Komet Tempel 1, Kreutzova družina kometov, Krogla, Kuiperjev pas, Las, Magnetno polje, Magnetosfera, Mednarodna astronomska zveza, Metan, Meteorski roj, Molekula, ... Razširi indeks (38 več) »
- Kometi
- Nebesna telesa
- Osončje
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Poglej Komet in Aminokislina
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Poglej Komet in Amonijak
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Poglej Komet in Apsidna točka
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Komet in Asteroid
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Komet in Astronomska enota
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Poglej Komet in Astronomsko telo
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Komet in Atom
C/2020 F3 (NEOWISE)
C/2020 F3 (NEOWISE) ali kar komet NEOWISE je retrogradni komet s skoraj paraboličnim tirom, ki so ga 27.
Poglej Komet in C/2020 F3 (NEOWISE)
Cianovodikova kislina
Cianovodikova kislina (tudi vodikov cianid) je spojina z molekulsko formulo HCN, ki nastane, ko plinasti vodikov cianid raztopimo v vodi.
Poglej Komet in Cianovodikova kislina
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Poglej Komet in Daljnogled
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej Komet in Ekliptika
Elipsoid
Elipsoid z osmi ''(a, b, c).
Poglej Komet in Elipsoid
Enckejev komet
Enckejev komet ali Komet Encke (uradna oznaka 2P/Encke) je periodični komet, ki obkroži Sonce vsaka tri leta, kar je najkrajša obhodna doba znanih kometov.
Poglej Komet in Enckejev komet
Etan
Etan je kemična spojina s kemijsko formulo C2H6.
Poglej Komet in Etan
Etanol
Etanol, tudi etilni alkohol, je alkohol s kemijsko formulo je C2H5OH.
Poglej Komet in Etanol
Formaldehid
Formaldehid ali metanal (nomenklatura IUPAC) je organska kemijska spojina in najenostavnejši aldehid z empirično formulo CH2O.
Poglej Komet in Formaldehid
Fotoelektrični pojav
Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.
Poglej Komet in Fotoelektrični pojav
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Komet in Foton
Gram
Grám (SI oznaka enote: g) je izpeljana enota SI za maso.
Poglej Komet in Gram
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Komet in Grščina
Halleyjev komet
Nasinim Kuiperjevim zračnim observatorijem Halleyjev komet z uradno oznako 1P/Halley je komet, ki ga je moč videti s prostim očesom vsakih 75 ali 76 let, ko se nahaja v svojem prisončju.
Poglej Komet in Halleyjev komet
Hiperbola
Hiperbola, kosatica je ena izmed stožnic.
Poglej Komet in Hiperbola
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Komet in Ion
Ionizacija
Ionizacija je postopek, v katerem atom ali molekula pridobi pozitivni ali negativni električni naboj zaradi prejemanja ali oddajanja elektronov.
Poglej Komet in Ionizacija
Izsrednost
Vse vrste stožnic, urejene po naraščajoči izsrednosti. Ukrivljenost se z izsrednostjo zmanjšuje, nobene od teh krivulj pa se ne sekajo. Izsrédnost ali ekscéntričnost je število povezano z obliko stožnice.
Poglej Komet in Izsrednost
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Komet in Jupiter
Jupitrova družina kometov
Jupitrova družina kometov je skupina kometov, ki imajo naslednje lastnosti: 1.
Poglej Komet in Jupitrova družina kometov
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej Komet in Kilogram
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Komet in Komet
Komet Čurjumov-Gerasimenko
Komet Čurjumov-Gerasimenko (uradna oznaka je 67P/Churyumov-Gerasimenko) je periodični komet z obhodno dobo okoli 6,6 let, ki pripada Jupitrovi družini kometov.
Poglej Komet in Komet Čurjumov-Gerasimenko
Komet Borrelly
Komet Borrelly (uradna oznaka je 19P/Borrelly) je periodični komet z obhodno dobo 6,8 let.
Poglej Komet in Komet Borrelly
Komet Catalina-LINEAR
Komet Catalina-LINEAR ali 227P/Catalina-LINEAR je periodični komet z obhodno dobo okoli 6,8 let.
Poglej Komet in Komet Catalina-LINEAR
Komet Giacobini-Zinner
Komet Giacobini-Zinner (uradna oznaka 21P/Giacobini-Zinner) je periodični komet z obhodno dobo 6,6 let.
Poglej Komet in Komet Giacobini-Zinner
Komet Grigg-Skjellerup
Komet Grigg-Skjellerup (uradna oznaka 26P/Grigg-Skjellerup) je periodični komet z obhodno dobo 5,3 let.
Poglej Komet in Komet Grigg-Skjellerup
Komet Hale-Bopp
Komet Hale-Bopp ali C/1995 O1 ali Veliki komet iz leta 1997 je eden izmed najbolj opazovanih kometov 20.
Poglej Komet in Komet Hale-Bopp
Komet Holmes
Komet Holmes ali Holmesov komet (uradna oznaka je 17P/Holmes) je periodični komet z obhodno dobo 6,9 let.
Poglej Komet in Komet Holmes
Komet Hyakutake
Komet Hyakutake ali C/1996 B2 je komet, ki ga je 31. januarja 1996 odkril japonski ljubiteljski astronom Yuji Hyakutake (1950 -2002).
Poglej Komet in Komet Hyakutake
Komet McNaught
Komet McNaught ali C/2006 P1 ali Veliki komet iz leta 2007 je neperiodični komet, ki ga odkril škotsko-avstralski astronom Robert H. McNaught (rojen 1956).
Poglej Komet in Komet McNaught
Komet Swift-Tuttle
Komet Swift-Tuttle (uradna oznaka 109P/ Swift-Tuttle) je periodični komet z obhodno dobo približno 133,3 let.
Poglej Komet in Komet Swift-Tuttle
Komet Tempel 1
Komet Tempel 1 (uradna oznaka je 9P/Tempel) je periodični komet z obhodno dobo 5,5 let.
Poglej Komet in Komet Tempel 1
Kreutzova družina kometov
SOHO kaže Kreutzov blizusončev komet z lepo vidnim repom, ki je usmerjen proti Soncu Kreutzova družina kometov ali Kreutzovi blizusončevi kometi so kometi družine, ki na svoji poti v periheliju (prisončju) pridejo v bližino Sonca.
Poglej Komet in Kreutzova družina kometov
Krogla
Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.
Poglej Komet in Krogla
Kuiperjev pas
astronomskih enotah. Kuiperjev pas (včasih imenovan Edgeworthov pas ali Edgeworth-Kuiperjev pas) je asteroidno področje v Osončju, ki se razteza od Neptunovega tira (na 30 a. e.) do 50 a. e. od Sonca in je bližji od Oortovega oblaka.
Poglej Komet in Kuiperjev pas
Las
Človeški las pri 200-kratni povečavi. Ženski lasje. Moški lasje. Lás je dlaka na lasišču, zgrajena iz roževine, ki jo tvori keratin.
Poglej Komet in Las
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Komet in Magnetno polje
Magnetosfera
Magnetosfera je valjasto območje, ki obdaja Zemljo, v katerem je Sončev veter pospešen pod vplivom zemeljskega magnetnega polja.
Poglej Komet in Magnetosfera
Mednarodna astronomska zveza
Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.
Poglej Komet in Mednarodna astronomska zveza
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Poglej Komet in Metan
Meteorski roj
Meteorski roj (tudi meteorski dež) je nebesni pojav pri katerem se vidi večje število meteorjev, ki navidezno izvirajo iz ene točke.
Poglej Komet in Meteorski roj
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Komet in Molekula
Naklon tira
''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.
Poglej Komet in Naklon tira
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Komet in Ogljikov dioksid
Ogljikov monoksid
Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.
Poglej Komet in Ogljikov monoksid
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Poglej Komet in Ogljikovodik
Oortov oblak
Oortov oblak (včasih ga imenujejo Öpik-Oortov oblak) je domnevno območje kometov, oddaljeno od Sonca okoli 50.000 do 100.000 a.e. (približno na 1.000 kratni razdalji Plutona od Sonca).
Poglej Komet in Oortov oblak
Orbitalna perioda
Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).
Poglej Komet in Orbitalna perioda
Organska spojina
Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).
Poglej Komet in Organska spojina
Orionidi
Ozvezdje Oriona Orionidi so meteorji, ki pripadajo vsakoletnemu meteorskemu roju.
Poglej Komet in Orionidi
Oskulacijski tir
Oskulacijski tir ali oskulacijska tirnica je v astrodinamiki tir, ki bi v določenem trenutku imel obliko, kot ga določajo Keplerjevi zakoni brez zunanjih vplivov (na telo vpliva samo centralno telo po splošnem gravitacijskem zakonu).
Poglej Komet in Oskulacijski tir
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Komet in Osončje
Parabola
Parabola Parábola, metnica je geometrijsko mesto točk ravnine, ki so od dane premice (vodnica parabole) enako oddaljene kot od dane točke (gorišča parabole).
Poglej Komet in Parabola
Perzeidi
Perzeidi (v ljudskem izročilu tudi Solze svetega Lovrenca) so bogat meteorski roj, ki so ostanek kometa Swift-Tuttle.
Poglej Komet in Perzeidi
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Poglej Komet in Plazma (fizika)
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Komet in Plin
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Poglej Komet in Prostornina
Razpršeni disk
Disnomija (levo) Razpršeni disk je oddaljeno področje Sončevega sistema, kjer se nahaja zelo malo asteroidov.
Poglej Komet in Razpršeni disk
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Poglej Komet in Rentgenski žarki
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej Komet in Rimska cesta (galaksija)
Seznam neperiodičnih kometov
Med neperiodične komete se šteje tiste komete, ki imajo obhodno dobo 200 let in več.
Poglej Komet in Seznam neperiodičnih kometov
Seznam periodičnih kometov
Kot periodični kometi se obravnavajo tisti kometi, ki imajo obhodno dobo manjšo od 200 let ali pa tisti, ki so jih opazovali pri več kot enem prehodu prisončja.
Poglej Komet in Seznam periodičnih kometov
Sončev veter
Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.
Poglej Komet in Sončev veter
Stardust (sonda)
Umetnikova upodobitev sonde med približevanjem kometu Tempel 1 Kapsula sonde ''Stardust'' z vzorci kometa, ki je pristala na Zemlji Stardust (slovensko Zvezdni prah) je ameriška vesoljska sonda agencije NASA, katere prvotni namen je bil raziskovanje sestave kometa Wild 2 in njegove kome.
Poglej Komet in Stardust (sonda)
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Komet in Tlak
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Komet in Ultravijolično valovanje
Veliki komet iz leta 1861
Véliki komet iz leta 1861 ali Komet Tebbutt je komet, ki je postal viden s prostim očesom v letu 1861.
Poglej Komet in Veliki komet iz leta 1861
Veliki komet iz leta 1882
Fotografija Vélikega kometa iz leta 1882 Véliki komet iz leta 1882 ali Véliki septembrski komet iz leta 1882 (označujejo ga tudi z C/1882 R1, 1882 II in 1882b) je komet, ki je postal izredno svetel v septembru 1882.
Poglej Komet in Veliki komet iz leta 1882
Vesoljski teleskop Hubble
Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.
Poglej Komet in Vesoljski teleskop Hubble
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Komet in Voda
Vzvratno gibanje
Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.
Poglej Komet in Vzvratno gibanje
Wild 2
Komet 81P/Wild, znan tudi kot Wild 2, je periodični komet z obhodno dobo okoli 6,4 let.
Poglej Komet in Wild 2
Začasno označevanje nebesnih teles
Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.
Poglej Komet in Začasno označevanje nebesnih teles
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Komet in Zvezda
118401 LINEAR
118401 LINEAR (mednarodno ime je 118401 LINEAR, kot komet pa ga označujejo z oznako 176P|LINEAR, znan je tudi kot komet LINEAR 52) je asteroid, ki pripada družini Temida in je komet asteroidnega pasu.
Poglej Komet in 118401 LINEAR
1540
1540 (MDXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Komet in 1540
2060 Hiron
2060 Hiron (mednarodno ime asteroida je 2060 Chiron, kot komet pa ga označujejo 95P|Hiron oziroma z uradno oznako 95P/Chiron) je asteroid tipa B (po Tholenu) oziroma tipa Cb (po SMASS), ki spada v skupino kentavrov.
Poglej Komet in 2060 Hiron
4015 Wilson-Harrington
Komet Wilson-Harrington ali 107P/Wilson-Harrington (kot asteroid ima oznako 4015 Wilson-Harrington) je periodični komet/asteroid z obhodno dobo približno 4,3 let.
Poglej Komet in 4015 Wilson-Harrington
60558 Eheklej
60558 Eheklej (mednarodno ime je 60558 Echeclus, kot komet pa ga označujejo z uradno oznako 174P|Echeclus) je asteroid, ki spada v skupino kentavrov.
Poglej Komet in 60558 Eheklej
7968 Elst-Pizarro
7968 Elst-Pizarro (mednarodno ime je tudi 7968 Elst-Pizarro, kot komet pa ga označujejo 133P/Elst-Pizarro) je asteroid, ki se nahaja v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Komet in 7968 Elst-Pizarro
Glej tudi
Kometi
Nebesna telesa
Osončje
Prav tako znan kot Koma (komet), Kometi in meteorji.